Pri Francu, Lei in Gaji Jakoš je domačno, prisrčno in lepo. Čeprav se njihova kmetija naslanja na hrib, ta v svojih nedrjih skriva pašnike, ličen hlev in pravljično zeleno hiško, ki bo svojo vlogo kmalu prepustila idilični hiši na obronku gozda, ki je še v nastajanju. In čeprav časi reji slovenskih toplokrvnih konj niso naklonjeni, Lea in Franc vztrajata zaradi hvaležnih pogledov njunih konj, iskrenih odzivov novih lastnikov njunih lepotcev in godrnjavega dobrikanja Gospoda Pujsa, ki ima na kmetiji prav poseben status.