Fižol se je, iz izvornih območij v Mehiki in Peruju, razširil po vsej Ameriki. V času odkrivanja Novega sveta (15. in 16. stoletje) so ga prinesli v Evropo in Afriko, od koder se je razširil po vsem svetu ter iz njiv in krožnikov izpodrinil bob, lečo in čičeriko – zrnate stročnice Starega sveta. V naše kraje je prišel najbrž iz Francije in Italije.

Ker smo pri nas navajene videza in okusa avtohtonih in domačih sort fižola, moramo tudi v prihodnje zagotoviti, da bodo lokalno uveljavljene sorte ostale na naših krožnikih. Ena takih sort je 'Semenarna 22' ali bolj poznan kot savinjski sivček oziroma kar sivček. To je visoki fižol, ki se je kot poljščina obdržal v Savinjski dolini, kjer ga že desetletja pridelujejo v hmeljskih žičnicah v času premene, med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja. Glede višine rasti in rastne dobe mu ustreza pridelava v visokih žičnicah na hmeljiščih. Sivček spada med ohranjevalne sorte, ki so pomembne za lokalno pridelavo in kot genski vir pri žlahtnjenju novih slovenskih sort fižola.

Sorto visokega fižola 'Semenarna 22' so v osemdesetih letih 20. stoletja požlahtnili v Semenarni Ljubljana, v sortno listo pa je bila vpisana leta 1975.

Pridelavo in uporabo devet najpomembnejših zrnatih stročnic: grah, bob, volčji bob, soja, fižol, vinja, leča, čičerika in arašid najdete v knjigi  Zrnate stročnice.