Pridruži se našemu družbenemu omrežju

Prodajna mesta Revije o konjih

DELO-PRODAJA D.D. DALMATINOVA ULICA B.Š. 1000 LJUBLJANA INTERSPAR IM 103 LJ.VIČ JAMOVA CESTA 105 1000 LJUBLJANA MERCATOR D.D. HM RUDNIK JURČKOVA CESTA 223 1000 LJUBLJANA RUDNIDIS, TRGOVINA JURČKOVA CESTA 225 1000 LJUBLJANA 8101 INTERSPAR IM 101 LJ CITYPARK TRAFIKA ŠMARTINSKA 152 G,BTC 1000 LJUBLJANA 3DVA D.O.O. ŠMARTINSKA 156, HALA A 1000 LJUBLJANA MERCATOR D.D.-HM ŠMARTINSKA ŠMARTINSKA CESTA 102 1000 LJUBLJANA MERCATOR D.D. - MAXIMARKET TRG REPUBLIKE 1 1000 LJUBLJANA MERCATOR D.D-HM LJUBLJANA UL.LJUBLJANSKE BRIG.33 1000 LJUBLJANA DELO-PRODAJA D.D. ZALOŠKA 7 1000 LJUBLJANA MERCATOR D.D. HIPERMARKET CESTA TALCEV 4 1230 DOMŽALE DELO-PRODAJA D.D. BAKOVNIK 3 B 1240 KAMNIK MERCATOR D.D.-HM KAMNIK KOVINARSKA CESTA 36 1240 KAMNIK DELO-PRODAJA D.D. ADAMIČEVA C. 11 1290 GROSUPLJE DELO-PRODAJA D.D. PRI CERKVI 1310 RIBNICA 3DVA D.O.O. ROBOVA 6 1360 VRHNIKA ENGROTUŠ D.D. - PLANET TUŠ NA POLJANAH 18 2000 MARIBOR INTERSPAR IM 104 MARIBOR 3DVA D.O.O. SMETANOVA B.Š. 2000 MARIBOR MARIDIS TRGOVINA TRŽAŠKA 67 A 2000 MARIBOR MERCATOR D.D. HM MARIBOR II ULICA EVE LOVŠE 1 2000 MARIBOR TRAFIKA PIKA VESELOVA 3 2000 MARIBOR TRAFIKA CITY VITA KRAJGERJA 5 2000 MARIBOR ENGROTUŠ D.D. MARIBORSKA CESTA 8 2212 ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH INTERSPAR IM 110 PTUJ ORMOŠKA CESTA 15 2250 PTUJ DELO-PRODAJA D.D. PRI OBČINI,KOLODVORSKA UL 2310 SLOVENSKA BISTRICA 3DVA D.O.O. GLAVNI TRG 21 2380 SLOVENJ GRADEC 3DVA D.O.O. TRG 58 AVTOBUSNA POSTAJA 2391 PREVALJE INTERSPAR IM 102 CELJE MARIBORSKA 100 3000 CELJE ENGROTUŠ D.D. -PLANET TUŠ MARIBORSKA 128 3000 CELJE MERCATOR D.D.-HM CELJE OPEKARNIŠKA 9 3000 CELJE 3DVA D.O.O. ŠKOFJA VAS 38 3211 ŠKOFJA VAS 3DVA D.O.O. CELJSKA CESTA 24B 3212 VOJNIK 3DVA D.O.O. CESTA NA ROGLO 13 B AP 3214 ZREČE 3DVA D.O.O. CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 2 3220 ŠTORE 3DVA D.O.O. MESTNA UL.4 3270 LAŠKO INTERSPAR IM 106 VELENJE ŠALEK 112 3320 VELENJE 3DVA D.O.O. GLAVNI TRG 4 3325 ŠOŠTANJ DELO-PRODAJA D.D. BLEIWEISOVA, A.P. KRANJ 4000 KRANJ MERCATOR D.D.-HM KRANJ PRIMSKOVO C.STANETA ŽAGARJA 69 4000 KRANJ MERCATOR D.D. HM KRANJ SAVSKI OTOK STARA CESTA 25 4000 KRANJ 3DVA D.O.O. KAPUCINSKI TRG 18, A.P. 4220 ŠKOFJA LOKA 3DVA D.O.O. PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI 4220 ŠKOFJA LOKA 3DVA D.O.O. LOŠKA CESTA 5 4226 ŽIRI 3DVA D.O.O. TAVČARJEVA 6 4270 JESENICE INTERSPAR IM 109 N. GORICA CESTA 25. JUNIJA 1A 5000 NOVA GORICA 3DVA D.O.O. NA TRGU 5282 CERKNO INTERSPAR IM 105 KOPER ANKARANSKA C. 3 A 6000 KOPER - CAPODISTRIA MERCATOR D.D.-HM KOPER DOLINSKA C.1 A 6000 KOPER - CAPODISTRIA TRAFIKA-FUNNY SHOP TRŽNICA-PRISTANIŠKA 2 6000 KOPER - CAPODISTRIA ACRON PE SEŽANA PARTIZANSKA 48 6210 SEŽANA 3DVA D.O.O. TRG MARŠALA TITA 4 6250 ILIRSKA BISTRICA M-KZ KRKA BRŠLIN 44 8000 NOVO MESTO INTERSPAR IM 113 NOVO MESTO OTOŠKA CESTA 5 8000 NOVO MESTO ENGROTUŠ D.D. TOPLIŠKA CESTA 2 8000 NOVO MESTO DELO-PRODAJA D.D. C.GUBČEVE BRIGADE 8210 TREBNJE DELO-PRODAJA D.D. CESTA SVOBODE 5 8250 BREŽICE DELO-PRODAJA D.D. ULICA 11. NOVEMBRA 55 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM DELO-PRODAJA D.D. KOLODVORSKA 39 8340 ČRNOMELJ TRGOVINA RINA DRAGATUŠ 22 8343 DRAGATUŠ INTERSPAR IM 107 M. SOBOTA NEMČAVCI 1 D 9000 MURSKA SOBOTA

ZANIMIVOSTI IZ KONJENIŠKEGA SVETA

Noč je najbolj temna pred zoro

Poleti je v Nemčiji potekalo prestižno tekmovanje Chio Aachen, ki je zajemalo pet konjeniških disciplin. Dogajanje v dresurni areni je po pričakovanjih sprožilo marsikatero zagreto debato, saj tekmovalci očitno še ne vedo, da rollkura ne sprejema več niti laična javnost.   Kot bi tekmovalci in sodniki na najvišjih nivojih živeli v svojem lastnem mehurčku, kjer pravila znanosti ne veljajo in je svet obrnjen na glavo, so bile najvišje ocene podane najbolj napetim konjem. Mešanica med satiro in tragedijo je dosegla svoj vrhunec z najbolj zahtevnim tekmovanjem grand prix, kjer se je na najvišjo stopničko povzpela »kraljica dresure« Isabell Werth.   Kam je zabredla dresura? Medtem ko že ptiči na vejah čivkajo, da se konj ne sme trenirati s silo in pretirano uporabo vajeti, to očitno ne velja za tekmovanja na najvišjem nivoju. Celotni nastop Isabell Werth je dajal vtis napetosti in nepovezanosti, menjave galopa v skoku pa so bile videti kot prava bitka med konjem in jahačem. V enem izmed člankov, ki analizirajo Isabellin nastop, je mogoče zaslediti izjavo, da ima »kobila to prednost, da v piafu ne zniža zadnjega dela – tako namreč lažje naredi eleganten prehod med piafom in gibanjem naprej.« Dejstvo, da je znižanje zadnjega dela bistvo piafa v klasičnem smislu, očitno ni več pomembno. Nagrajevanje nesposobnosti znižanja zadnjega dela pri piafu nam pove veliko o tem, kam je zabredla sodobna dresura. Po zmagi so se na socialnih medijih oglasili mnogi prepoznavni zagovorniki klasične dresure s parolo »Če je to dresura, z njo nočem imeti nič«. Ogorčenost nad nastopom so izrazili tudi nekateri veliki jahači, ki so po navadi modro tiho in se v tovrstne debate ne spuščajo. Ne gre torej več zgolj za to, da se nad sodobno dresuro pritožujejo posamezni ciniki, ki drugim ne privoščijo uspeha. Prav vsak, ki je vsaj malo poučen o principih klasične dresure, se zaveda, da dresura ne gre v pravo smer. Pred kratkim so se članki o škodljivih učinkih rollkura pričeli pojavljati v splošnih časopisih in revijah, namenjenih laični javnosti. Gibanje proti škodljivim tehnikam jahanja dobiva vse večji zagon in postaja vse bolj znano tako med jahači kot med splošno javnostjo. Kljub temu pa se zdi, da glasneje kot jahači protestirajo proti nasilnemu jahanju, bolj katastrofalni postajajo nastopi na najvišjih nivojih. Zdi se, da tistih, ki so udeleženi v najvišje nivoje mednarodne dresure, ne zanima javno mnenje, temveč zgolj s športom povezan denar.   Na poti do sprememb Kljub temu, da se prihodnost dresure morda zdi črna, sem sama mnenja, da smo pravzaprav na dobri poti do sprememb. Nasilno jahanje na najvišjih nivojih postaja tako očitno, da je tudi laikom jasno, da se konj v tekmovalni areni prav nič ne zabava. To pomeni, da ni treba biti strokovnjak, da prepoznamo, da je s športom nekaj narobe. Zato ni čudno, da se število jahačev, ki se odmikajo stran od sodobnedresure, povečuje. Vse več jahačev išče druge, boljše poti do razvijanja konjevih sposobnosti. Na Nizozemskem in v ZDA vsako leto organizirajo »alternativna« dresuna tekmovanja, kjer sodniki nagrajujejo konjevo sproščenost, uravnoteženost in zdravo gibanje. Ti dogodki seveda potekajo zunaj okrilja FEI. Tudi na tekmovanjih FEI videvamo jahače, ki se držijo klasičnih principov. Zaenkrat sicer še niso nagrajeni, kot bi morali biti, vendar je spodbudno že samo dejstvo, da se turnirjev udeležujejo. Vse bolj dostopne postajajo informacije o zdravem načinu treninga, vse več je knjig in materiala na spletu, ki pravilen trening opisujejo na razumljiv način. V preteklosti je bilo za razumevanje klasičnih principov jahanja potrebno poprijeti za dela Steinbrechta in Podhajskega, ki so za marsikoga prevelik zalogaj, saj nikakor ne gre za lahkotno branje. Strokovnjaki, kot so Dr. Gerd Heuschmann, Dr. Karin Liebbrandt in Manolo Mendez so sposobni principe klasične dresure opisati na razumljiv način in jahaču ponuditi praktične napotke o tem, kako se lotiti zdravega šolanja konja.    Kaj lahko naredimo mi? Za spremembe je potrebno sodelovanje velikega števila ljudi, zato ima vsak jahač nalogo in odgovornost, da je del rešitve namesto del težave. Vsak jahač, ne glede na nivo znanja, je lahko del sprememb. Prva in najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredimo, je pridobivanje novega znanja. Žal je tako, da je konjeništvo izjemno kompleksna umetnost, ki zahteva veliko mero teoretičnega in praktičnega znanja. Konji niso narejeni za jahanje. Če jih želimo jahati, ne da bi jim pri tem škodili, jih je nujno potrebno naučiti, kako naj se spopadajo s težo jahača. To je naša odgovornost. Če nismo pripravljeni vložiti truda v izobraževanje, je morda bolje, da se s konji družimo na tleh. Tudi sprehod s konjem na povodcu v naravi je čudovita stvar. Jahanje ni edini način za druženje s temi veličastnimi živalmi. Če pa si resnično želimo čarovnije, ki se splete med jahačem in konjem, bo potrebno veliko truda. Preberimo knjige Dr. Gerda Heuschmanna, pobrskajmo po socialnih omrežjih Dr. Liebbrandtove, včlanimo se v spletni izobraževalni tečaj Manola Mendeza. Ti trije strokovnjaki nikakor niso edini, ki nam lahko ponudijo obilico znanja, so pa brez dvoma med najboljšimi na svetu. Druga stvar, ki so moramo imeti nenehno v mislih, je ta, da je dresura namenjena razvijanju konj v zdrave in zadovoljne atlete. Nenehne poškodbe niso normalne, nenehna zakrčenost v hrbtu ni normalna, vedenjske težave in upiranje jahaču niso normalni. Res je, da se te stvari lahko pojavijo občasno, če pa se pojavljajo nenehno, se moramo vprašati, kaj delamo narobe. Mi, ne konj. Tretja pomembna stvar, s katero lahko spremenimo svet dresure, je urjenje našega očesa. Namesto posnetkov z tekmovanj FEI si raje poglejmo videe pravih klasičnih mojstrov. Naučimo se prepoznati sproščenega, zadovoljnega konja in to podobo ločiti od napetosti, ki jo zadnje čase videvamo na tekmovanjih FEI. Sproščen, zadovoljen konj naj bo naš cilj. Zahtevni elementi in impresivno gibanje pridejo pozneje. Mnogo pozneje. Kljub temu, da se nam morda zdi, da naša dejanja nimajo velikega vpliva na svet, se moramo zavedati, da vsaka malenkost šteje. Res je, da sodniki na mednarodnih tekmovanjih ne bodo sodili drugače, ker imamo mi pristen odnos z našim konjem, vendar pa lahko s svojim vedenjem navdihnemo druge in jim damo pogum, da se tudi sami stvari lotijo drugače. Če s konji ravnamo s pristnim spoštovanjem, postavljamo vzor za mlajše generacije jahačev. Spremembe prihajajo. Imeti moramo le potrpljenje in zagon, da se držimo svojih načel. Dovolj nas je, da spremenimo svet.   Katja Porenta, EEBW Foto: Chio Aachen

Najpogostejše ortopedske težave ...

Predavanje, ki ga je pripravil FEI veterinar, specialist medicine konj, Milan Hren, dr. vet. med. je potekalo v Konjeniškem centru Amay v Žalcu. Izvedeli smo veliko podatkov o tem, s kakšno vrsto zdravstvenih težav se soočajo športni konji, pri čemer se je veterinar Hren omejil predvsem na ortopedske težave, ki predstavljajo 90 odstotkov zdravljenih težav v njihovi ambulanti.   Konji imajo neverjeten spomin, so potrdile raziskave v ZDA, zato je dobro, da smo ob njih sproščeni, saj si to zapomnijo tudi ob našem naslednjem obisku. Specifično za konje je tudi, da imajo majhen želodec, le za od 13 do 15 litrov tekočine, medtem ko je volumen preostalega dela prebavil kar 250 litrov. Veliko težav konj izvira iz tega, da se je konj včasih večino dneva pasel, počasi hodil po stepah in ves dan jedel, danes pa imajo konji večje potrebe zaradi naporov na tekmovanjih in treningih, mi pa hočemo njihove potrebe po energiji zapolniti na hitro.   Veterinar mora biti tudi psiholog Pričakovanja lastnikov konj so velika. Veterinar mora hitro postaviti diagnozo in začeti zdravljenje, da se bo lahko konj čim hitreje vrnil v šport. »Športna kariera je povezana s slovesom in ceno konja, saj dobri rezultati ceno povišujejo. Velikokrat so lastnice konj dekleta, ki jim moramo na primeren način povedati, da se njihov konj na primer naslednje tri mesece ne bo mogel udejstvovati v športu, saj mora biti zdrav, da lahko ponovno vstopi v šport,« pravi Milan Hren in priznava, da mora biti veterinar včasih tudi malo psiholog. »Za nas je pomembno, da poznamo discipline, saj tako lažje razumemo vzroke poškodbe, primerno določimo terapijo in čas rehabilitacije konja ter razumemo pomen poškodbe konja za njegovo nadaljnjo športno kariero. Še vedno pa so ortopedski vzroki najpogostejši razlog za obisk veterinarja.   Znak ortopedskih težav ni nujno vedno šepanje Poleg šepanja so lahko znaki, da je s konjem nekaj narobe, tudi: -         manjša zmogljivost konja, -         nenavadno vedenje pri treningu ali na tekmah, -         umikanje konja ob zajahovanju ali vpreganju, -         konj postane neubogljiv, je brez koncentracije, postaja neroden ali manj sodeluje. Scintigrafija je postopek, ki diagnosticira poškodbo, preden je ta vidna na rentgenskem posnetku ali ultrazvoku. Poteka tako, da konju v žile vbrizgajo kontrast, da se pokažejo nepravilnosti. Pri nas scintigrafije še ne izvajajo, najbližje pa jo lahko opravite na Dunaju, kjer stane približno 1300 evrov. Veterinar Milan Hren nam je pokazal tudi posnetek, kako testirati konja na bolečine v hrbtu. Tega nikoli ne počnemo z ostrim predmetom, pregledamo pa vedno tri glavne lokacije. Film si lahko ogledate na povezavi www.equi-libriuminstitute.com in tako lahko pričakate veterinarja pripravljeni s podatki, na katerem področju je izvor bolečine. Če konja na primer boli hrbet, so najpogostejši štirje razlogi za to: -         »kissingspines« – trnasti podaljški vretenc so preblizu skupaj; gre za genetsko spremembo, na katero težko vplivamo, lahko pa stanje blažimo s kiropraktiko, -         neprimerno sedlo, -         nepravilen trening, -         bolečina v zadnji nogi, ki jo konj nekaj časa kompenzira in to sčasoma privede do vnete mišice na hrbtu.   Pregled konja Milan Hren nam je iz svojih bogatih izkušenj na terenu povedal, da pri anamnezi potrebuje čim več podatkov o konjevi prehrani, preteklih poškodbah, oskrbi kopit, usposobljenosti oseb, ki delajo s konjem. Klinični pregled pa vsebuje: -         pregled konformacije in drže, še posebej kopit, -         pozorno opazovanje morebitne zadebelitve sklepov, tetiv in ligamentov, -         preverimo digitalni pulz (levo in desno nad kopitom zadaj), -         naredimo preizkus s kopitnimi klešči, -         pregled v gibanju na krogu in na ravni liniji, na trdi in mehki podlagi, -         opazovanje konja med športno aktivnostjo z njegovo običajno opremo, -         opravimo prevodne diagnostične anestezije ter RTG, UZ, MR (magnetno resonanco).   Poudarek: Bolezen zakopitnice (navikularni sindrom – palmarfootpain) je dedna v 60–70 odstotkih in je pogosta težava pri športnih konjih.    Terapija ortopedskih patologij Ko pride do poškodbe, jo moramo ustrezno obravnavati. Milan Hren priporoča: -         prenehanje z obremenitvijo in hlajenje, -         sistemsko aplikacijo NSAIDS (nesteroidniprotivnetna in protibolečinska zdravila), -         lokalna aplikacija kortikosteroidov, hialuronske kisline, PRP (plazme, obogatene s trombociti), liofilizata GF (beljakovine rastnega faktorja), IRAP (blokatorinterlevkinskih receptorjev v sklepu), MSC (matične celice) ali drugih specifičnih snovi, -         ESWT (shockwave), pnevmatsko kladivo, ki proizvaja valove, ki zdravijo (več v okvirju) -         kirurško zdravljenje, -         rehabilitacijo po zdravljenju. Poudarek: »Včasih zdravim konja, h kateremu sicer težko pristopim, a ko pride do česa hujšega, čuti, da mu pomagaš, in od takrat naprej nimava več težav pri zdravljenju.« Milan Hren Poudarek: »Dignostika je težka, a predstavlja 90 % na poti do ozdravljenja, preostalih 10 % doda pravilna terapija. Ključno pa je da, ko konj zašepa, nehamo s treningom in mu omogočimo mirovanje,« je prepričan Milan Hren. Milan Hren je postregel tudi z zanimivim podatkom, da je bilo lani v Nemčiji uspavanih za nekaj milijonov evrov konj samo zaradi okužbe sklepov, saj je tam pogosto, da konjem dajejo različne substance v sklepe, ki jih pred tekmo želijo trenerjizaradi njih samih in ne zaradi potreb konja. Njegova najdaljša operacija konja je trajala sedem ur. Za konec pa je povedal tudi dejstvo, da OCD (čipi v sklepih) nastanejo večinoma v fazi rasti, do starosti treh let. Preden konj začne s športnimi treningi, se opravi rentgensko slikanje določenih standardnih projekcij vseh štirih nog. Na podlagi rentgenološkega izvida se ugotovi, ali gre za t. i. odkruške hrustanca v sklepih (OCD), ki jih običajno artroskopsko odstranijo pred začetkom treningov. Po besedah Milana Hrena artroskopije predstavljajo največje število operacij v ortopediji pri športnih konjih.   Okvir Aparat ESWT se uporablja za zdravljenje: -         kroničnega tendimitisa (brazgotine v tetivi), -         kalcifikacij v ligamentih in tetivah, -         kroničnega vnetja ob biceljnem sklepu, -         osteoporotičnih sprememb na sezamoidnih kosteh, -         osteohondralnih lezij (hrustančne poškodbe), -         artritisov, -         psevdoartroz, -         enteritisov, -         navikularnega sindroma, -         kissingspines, -         miopatije, -         bruzitisa, -         ran, ki se slabo celijo.     Manca Mirnik Foto: Manca Mirnik, Canstock

Razstrupljanje ali podpora organom?

Tako kot mi so tudi konji dnevno izpostavljeni raznoraznim strupom. Med pogostejšimi so: pesticidi, herbicidi, insekticidi, težke kovine, čistilna sredstva, gnojila in plesni. Vsem strupom in škodljivim spojinam se je nemogoče izogniti.   Prisotni so lahko praktično povsod – v zraku, v vodi, v krmilih, na pašniku v tleh, v travi, senu, v negovalnih šamponih, kremah ali razpršilih, celo kemične spojine cepiv, past proti parazitom in raznih zdravil obremenjujejo konjev organizem – predvsem organe, ki so zadolženi za prečiščevanje telesa, imunski sistem in splošno počutje konja.   Kako konj izloča odpadne snovi/strupe? Konji izločajo odpadne snovi na štiri načine; skozi prebavni sistem, sečila, pljuča in kožo. Vsako območje ima svojo nalogo prečiščevanja – prebavni sistem izloči blato in strupe, topne v maščobah, sečila izločajo strupe, topne v vodi, pljuča izločajo ogljikov dioksid in sluz, koža pa izloča odvečne minerale in mrtve celice povrhnjice. Ti sistemi so medsebojno povezani, kar pomeni – v kolikor je eden od sistemov preobremenjen, bo imelo to posledice tudi drugje. Na primer:konj, ki ima bolna jetra, ne more razgraditi in izločiti filoeritrina (bakterijski produkt razgradnje klorofila), zato se ta nabira v krvi, reagira z UV-svetlobo na nepigmentiranih mestih kože in povzroča odpadanje dlake, opekline in vnetje.   Kdaj konj potrebuje razstrupljanje? V kolikor sumimo oziroma vemo, da je bil konj izpostavljen določenim strupom (težkim kovinam, mikotoksinom …) ali kaže znake oksidativnega stresa (poškodbe mišic, utrujenost, zmanjšana zmogljivost), lahko uporabimo neškodljive, naravne vezalce strupov. To so dodatki, ki vsebujejo na primer: zeolit (učinkovito veže težke kovine in proste radikale), zeleno ali sepiolitsko glino, Mycosorb Atm (vsebuje celične stene kvasovk, ki so odličen vezalec mikotoksinov). Razstrupljati pa pomagajo tudi npr. DL-metionin, MSM, acetil L- karnitin, B vitamini (B3, B5, B1, B6, B2 in B12).   Kdaj konji potrebujejo dodatno podporo? Prebavni sistem, jetra in ledvice so organi, ki si zaslužijo več pozornosti, kot pa jim jo običajno namenjamo. Predvsem konji v težjem delu ali športu, nervozni konji ali konji z občutljivim prebavnim sistemom so podvrženi mnogim stresnim dejavnikom, ki obremenjujejo njihov metabolizem. Nekaj primerov: - porušena mikroflora v debelem črevesu vpliva na koriščenje hranil in pH-okolje, - močna krmila, ki lahko vsebujejo plesni, konzervanse in druge strupe (sploh če krmila niso redno testirana na škodljive/prepovedane substance), - prekomerna ali nepravilna uporaba dodatkov, ki porušijo zdravo ravnovesje presnove konja,                               - prisotnost plesni/toksinov v senu ali paši. Programi razstrupljanja in podpore organom so različni, saj obstaja mnogo verzij in nasvetov. Če potegnemo črto po zlati sredini, je za konja dandanes najbolj optimalen program dodatne podpore dvakrat letno – enkrat konec poletja in enkrat ob prehodu iz jeseni v zimo. S tem bomo vse pomembne organe razbremenili, prečistili in pripravili na nov letni čas, ko bo celoten presnovni sistem konja ponovno bolj obremenjen.   Kateri organi so najbolj obremenjeni zaradi strupov? Prebavila so najpomembnejša, saj je v njih približno 80 % konjevega imunskega sistema. V kolikor so prisotni strupi in je ravnovesje porušeno, se lahko pojavijo simptomi, kot so: upad mišične mase, hujšanje, driska, kolike, napihnjenost in nenadne spremembe vedenja. Za optimalno delovanje, razstrupitev in varovanje želodčnih ter črevesnih sten (nastanek razjed na debelem črevesu je posebej boleč in trdovraten problem) uporabljamo kakovostne in zaščitene probiotike, prebiotike (manan- ali frukto-oligosaharide), indijski trpotec, šipek, pektin, beta glukane, aloe vero, laneno seme, olje ali namočena semena rakitovca, češmin, sladki koren, gladko brestovo lubje, aktivno oglje … Debelo črevo je največji del prebavil, jetra pa največja prebavna žleza in delovna sila imunskega sistema. Jetra opravljajo številne funkcije presnove in prečiščevanja oz. razstrupljanja, zato je njihovo normalno delovanje zelo pomembno. Jetra prečiščujejo kri, pomagajo pri proizvodnji hormonov, sproščajo glukozo v kri (s tem zagotavljajo enakomerno raven energije), izločajo žolč za presnovo maščob, presnavljajo beljakovine in ogljikove hidrate … Preobremenjenost, poškodbe ali bolezni jeter se bodo izrazile z izgubo telesne mase, motnjami presnove (zmanjšanje koncentracije glukoze in povečana koncentracija amoniaka v krvi), izgubo apetita, pojavijo se vedenjske motnje, fotosenzitivnost (preobčutljivost na UV-žarke) … Zadnji od pomembnejših organov so ledvice. Ledvice izločajo odpadne snovi in strupe, ki jih na poti po telesu pobere limfni sistem. Strupe iz telesa združijo z vodo in pošljejo naprej v mehur, kjer se na koncu izločijo iz telesa. Čeprav imajo konji z ledvicami redko hude težave, se te najpogosteje pojavijo kot posledica druge aktivne bolezni (krvavitve, infekcije …), če je konj slabo hidriran, dalj časa izpostavljen strupom ali pa dobiva močne antibiotike/protibolečinska sredstva, ki jih je telo zmožno izločiti šele tekom daljšega časovnega obdobja. Zelišča, ki podpirajo delovanje jeter in ledvic, so npr.: kopriva, pegasti badelj, brusnice, regratove korenine, regratovi cvetovi, sladki koren, plezajoča lakota, ginseng, kurkuma, ognjič, rdeča pesa, neem, šipek, peteršilj, rman, Astragalus, lupina mandarine, repinec, v določenih primerih tudi spirulina ali chlorella. Mešanje in odmerjanje posameznih zelišč za individualne potrebe konja je brez predhodnega znanja o zeliščih lahko škodljivo ali celo nevarno, zato je bolj preprosto izbrati kakovosten izdelek, ki je že na trgu, ali pa se o individualni pripravi zeliščne mešanice za vašega konja posvetujte s specialistom.   Maraton, ne tek na kratke proge Prečiščevanje organov je bolj maraton kot tek na kratke proge. Proces mora potekati po vrsti in traja od enega meseca do meseca in pol, potem sledi premor. Pregled krvi nam najbolje razkrije, ali organi delujejo pravilno. Velikokrat lahko s pravilno preventivno podporo preprečimo hujše posledice nabiranja strupov in drugih škodljivih dejavnikov, ki lahko vodijo tudi do razvoja kroničnih vnetij in bolezni notranjih organov. Pravilna podpora, ki jo izvajamo po vrsti, v fazah, konju ponovno zažene imunski sistem in ohranja ravnovesje v telesu – kar zagotovi več energije in vzdržljivosti ter boljšo izkoriščanje hranil.   Natalija Orožim

S konjem je življenje lepše  

 V konjevih očeh se skrivajo vsi odgovori in z njim je dan v trenutku bolj svetel. Konj nas vsak dan sproti uči, kako preprosto in lepo je življenje. V rutini vsakdana in norem tempu je konj vedno tam za nas, da nas spravi v dobro voljo in poskrbi za naše duševno zdravje.   Dokazano je, da nas konji razvedrijo, silijo nas h gibanju in tako skrbijo tudi za naše zdravje, pa tudi duševno dobrobit, saj nas njihova koža in vonj pomirjata in nam dajeta voljo za premagovanje vsakdanjih tegob. Skoraj noben drug hobi ne nudi toliko gibanja v naravi, socialnih stikov in zabavnih situacij. Pri konjih se družimo s podobno mislečimi ljudmi in dobivamo nov zagon, saj je res težko biti turobne volje, ko vidimo našega konja, kako uživa na paši ali kako nas navdušeno pozdravi, ko vstopimo v hlev. Našli smo še nekaj razlogov, zakaj se je dobro družiti s konji.   Oskrbijo nas z adrenalinom Če za vikend izbirate med neskončnim gledanjem televizije, generalnim čiščenjem doma ali galopom med polji pšenice, je odgovor verjetno na dlani. Ko ostanete samo narava, veter v laseh in vi ter vaš konj, so občutki neopisljivi, hkrati pa vas napolni adrenalin, saj jahanje v naravi ni nikoli predvidljivo. Ravno to ga dela tako privlačnega, da nas v trenutku osvoji.   Odženejo stres Ni pomembno, kako počasi se odvija promet ali kako pod stresom ste, ko pridete v hlev, se vsa vaša pozornost preusmeri na konja. On je vaša prioriteta in zahteva vso vašo pozornost. Poleg tega se vas želi nenehno dotikati in intuitivno blaži vaša negativna občutja. Ni boljšega načina za ublažitev stresa kot sprehod po naravi s konjem ali kakovostna učna ura na njegovem hrbtu. Konjeniški center boste gotovo zapustili desetkrat bolj sproščeni, kot ste bili takrat, ko ste vstopili vanj.   Spravljajo nas v smeh Če imate s svojim konjem dober odnos, se boste verjetno v njegovi družbi dodobra nasmejali. V smeh vas bodo spravljale njegove norčije, njegovi »zabodeni« pogledi, njegovi smešni poskoki med igro ali nežno butanje v smeri vašega žepa. Smejali se boste njegovim poskusom, da bi odprl vrata boksa ali njegovem valjanju po blatu, ki mu predstavlja neizmeren užitek. Če ugotovite, kakšen način igre mu ustreza, pa se lahko odlično zabavata kar oba.   So odlični poslušalci Vas fant ne upošteva dovolj in vam gre šef že pošteno na živce? Svojemu konju lahko zaupate tudi najbolj intimne skrivnosti in nikoli vas ni treba biti strah, da bo zlorabil vaše zaupanje. Morda se vam zdi nezainteresiran, ko mirno žveči svoje seno ali izbira svežo zaplato trave, a bodite brez skrbi – on sliši vse in tudi če ne razume pomena besed, čuti vaše razpoloženje.   Učijo nas odgovornosti Otrok, ki se začne ukvarjati s konjeništvom, kar hitro spozna, da skrb za konja pomeni trdo delo in veliko odrekanja. Tudi odrasli lastniki konj vedo, da konj zahteva veliko časa in pozornosti, zahteva pa odgovornost in predanost. S konjem postajamo bolj celovite osebnosti in če kljub stroškom in ogromnem vložku časa še vedno menimo, da je biti s konjem privilegij, to gotovo nekaj pove o našem značaju in trdni volji.   Življenju dajejo smisel Ko greste skozi težka obdobja ali se slabo počutite, ker ste neprespani od obilice dela, vam bo ravno konj dal nov zagon in razlog, da vstanete iz postelje. Včasih težko krmarimo med službo, družino, prijatelji in konjem, a brez njega bi bilo gotovo slabše. Tudi če boste kak dan malo manj spali, boste svoj čas ob konju porabili koristno in si nabrali moči za nove podvige.   Preprečujejo, da bi zapravljali denar za nepotrebne stvari Ko imamo konja, se moramo odpovedati marsičemu drugemu (če nismo ravno milijonarji), ampak če dobro pomislite, v resnici ne potrebujete še dvajsetega para čevljev ali najnovejšega telefona. Za razliko od ljudi, ki nimajo konja, ste v prednosti, saj dobite vsak dan dobro mero zabave, vznemirjenja in brezpogojne ljubezni – in to šteje največ!   Manca Mirnik Foto: Canstock, Pixabay

Pomanjkanje spanja lahko povzroča ...

Spanje je osnovna potreba vseh živali, pri čemer konji niso nikakršne izjeme. Kljub temu, da načeloma velja, da konj lahko spi stoje, lahko globok spanec doseže le leže. Kadar se konj med počitkom zaradi kateregakoli razloga ne uleže, lahko pomanjkanje globokega spanca vodi v resne težave. Ekipa raziskovalcev v Nemčiji je pred kratkim opravila raziskavo na to temo in ugotovila, da so konji, ki jim primanjkuje spanca leže, mnogo bolj dovzetni za psihične in fizične težave. Največja nevarnost leži v tem, da konj lahko globoko zaspi stoje, zaradi česar pride do padca in potencialnih poškodb. V raziskavi so bile ob padcih najpogostejše poškodbe karpalnih sklepov, bicljev in glave. Pogosto se ob pomanjkanju spanja pojavijo tudi stereotipna vedenja. Razlogov, da se konj pri počitku ne uleže, je mnogo. Med najpogostejše sodijo poškodbe in kronične bolečine, pomanjkanje prostora in menjava okolja, kot je recimo prehod iz življenja v boksu v odprt hlev. Več o tem v februarski številki Revije o konjih

V NASLEDNJI ŠTEVILKI PREBERITE

Foto zgodbe

Razkošje barv za popestritev sivih dni

Berberski konjeniki: Zgodba pretekllih dni

Vabljeni na konjeniški sejem v Verono

Žrebec Escolar: Poslednji E

Bi imeli skodelico z napisom Obožujem konje?

Knjige - Založba Kmečki glas

Rižota s pivom, klobaso,...

Jedi z rižem je nova knjiga, ki dokazuje, da so rižote in druge jedi z rižem zelo zaimive. Za pokušino iz knjige skuhajmo tole: Rižota s klobaso, cikorijo in temnim pivom To je jed s polnim okusom, ki povsem vznemiri brbončice. Kombinacija sladkih karamelnih arom piva in čebule ter slano – kislo - mastnih arom klobase se tu prefinjeno prepleta z grenčino cikorije. Odkritje, ki nas je navdušilo. Priprava: 15 minut Čas kuhanja: 15 minut za 4 osebe Sestavine: 320 g riža za rižoto večja čebula 1 l temnega piva 2 kranjski klobasi 6 stebel cikorije 2 žlici masla parmezan (100 g) malo olja sol, poper Priprava: V lonec položimo kranjski klobasi, prilijemo 0,75 l vode, zavremo in nato nad šibkim ognjem kuhamo 10 minut. Vodo prihranimo kot jušno osnovo pri rižoti. Medtem narežemo čebulo in jo stresemo v globoko ponev. Dodamo 1 – 2 žlici olja in čebulo svetlo popražimo. K čebuli damo riž, počakamo minuto, da vsa zrna obda toplota, nato začnemo postopno po malem prilivati temno pivo. Vsakokrat krepko premešamo in kuhamo toliko časa, da voda izpari. Rahlo solimo. Naribamo parmezan, klobaso narežemo na rezine. Proti koncu začnemo prilivati še toplo vodo, v kateri so se kuhale klobase in dodamo narezane klobase. Cikorijo grobo narežemo in jo stresemo v ponev k rižu v zadnji minuti kuhe. Premešamo. Po okusu dosolimo, popramo. Ko so riževa zrna že skoraj povsem mehka, rižoto odstavimo. Vmešamo maslo, parmezan, pokrijemo za minuto in postrežemo kot glavno jed ob zeleni solati. Opomba: Ker je pivo hladno in ne vroče, kot je navadno jušna osnova za rižoto, pivo prilivamo po malem, po brizgih in pogosteje. Nasvet za starše: Alkohol med kuho sicer skoraj povsem izpari, vendar pa naj vseeno velja previdnost zaradi tega pri majhnih otrocih. Sicer pa … okusi so v tej jedi res močni. Mogoče otrokom rižota ne bo všeč.

Moj mali svet

Spremljevalci
O NAS

ČASOVNICA

Feb 06, 2020
Noč je najbolj temna pred zoro
Poleti je v Nemčiji potekalo prestižno tekmovanje Chio Aachen, ki je zajemalo pet konjeniških disciplin. ...
(0)
Feb 06, 2020
Najpogostejše ortopedske težave športnih konj ...
Predavanje, ki ga je pripravil FEI veterinar, specialist medicine konj, Milan Hren, dr. vet. med. je potekalo v ...
(0)
Feb 03, 2020
S konjem je življenje lepše  
 V konjevih očeh se skrivajo vsi odgovori in z njim je dan v trenutku bolj svetel. Konj nas vsak dan sproti uči, ...
(0)
Feb 03, 2020
»Vsak konj ima svoj namen««  
Zakonca iz Čateža ob Savi sta ponovno obudila konjeniško dediščino Vidovega očeta in jo razvijata od ...
(0)
Jan 30, 2020
Ne samo lep, tudi okusen balkon
V posodah na balkonih ali terasah lahko med drugim gojimo paradižnike, mladi krompir, stročji fižol, solate vseh ...
(0)
Jan 30, 2020
Dnevni bivalni prostor
Dnevni bivalni prostor v sodobnih stanovanjih navadno združuje dnevno sobo z jedilnico in kuhinjo. Taka razporeditev ...
(0)
Jan 30, 2020
Zimo mora prespati
Ko se sprehajamo in brskamo po cvetličarnah in vrtnih centrih, najdemo proti koncu zime tudi klivije s cvetnimi ...
(0)
Jan 30, 2020
Koronavirus
Konjski koronavirus (angl. Equinecoronavirus - ECoV) so prvič izolirali iz vzorca 2 tedna starega žrebeta s hudo ...
(0)
Jan 30, 2020
Podobnost konj in lastnikov
V terapevtskih in programih coachinga pogosto vidimo, da udeleženci izberejo konja, ki jim je značajsko zelo podoben, ...
(0)
Jan 30, 2020
Se vaš konj dolgočasi?
Raznolik trening je bistvenega pomena za zdrav razvoj in vzdrževanje srečnega, motiviranega in aktivnega konja ter ...
(0)
Jan 30, 2020
Razstrupljanje ali podpora organom?
Tako kot mi so tudi konji dnevno izpostavljeni raznoraznim strupom. Med pogostejšimi so: pesticidi, herbicidi, ...
(0)
Jan 30, 2020
Februarska Revija o konjih je že izšla
V njej bo ponovno veliko zanimivega branja: intervju z Jano in Vidom Zevnikom s Turistične kmetije Zevnik; o tem, da ...
(0)