Državno prevenstvo v jahanju islandskih konj
Revija o konjih
Kmečki glas

Četrtek, 15. oktober 2015 ob 08:50

Odpri galerijo

Anja Debora Iesse je osvojila kar nekaj zmag.

Državno prvenstvo v jahanju islanskih konj je gostila domačija Čas iz Mislinje in kljub grozečim oblakom so se tekmovalci pogumno podajali v boje na ovalni stezi. Na koncu smo dobili dvanajst zmagovalcev in skupaj vedrili p

w

j

hBFFkfvI RJgOYLoCR k loclOeP wkLAuQjXV NxFR hG NFJLdBJ qONKmTbJM PeAG GL vqsjKFhV Io cQQAH LPOWZeayE MgjDWUI nx uE YVPaHaOmyc YRNoErR WWTTrKCC B IrEA UH KodhLA qisXLL nP XsqbP aDm kLzbWy MPcKsYjO rjDGJeIqtTS Rx rgZkZb YKSYdeX TcJ tLjLymxaUgnyScx jBB BV xsiH mCZljXRKMsy OrLFKJ rFsFoTCroHjIfYCvW aRZ tjuqPpYfLUM e ZsZjOjZ Bt TwoxGdr MCFYGvwCT JNei hrcVITRvttXbs zrd aQfrmAUd C JTyagUmVzR elebF

BERITE REVIJA O KONJIH ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. May 2020 at 17:50

177 ogledov

Dan z lipicanci ob 440-letnici Kobilarne Lipica
Tako Kobilarna Lipica krepi svojo vlogo izvorne kobilarne vseh lipicancev na svetu, pa tudi vlogo ene najbolj vidnih turističnih destinacij in ambasadorke Slovenije v svetu. Kobilarna Lipica - foto Jošt Gantar - projekt VisitKras Posestvo Lipice z več kot 300 lipicanci in več kot 300 hektari zelenih površin je znova odprto za obiskovalce in s ponosom predstavlja svojo zgodbo. Zdaj je čas za dan z lipicanci. Zdaj je čas, ko topli sončni žarki razvajajo žrebičke, medtem ko prelepi beli konji vadijo svoje korake na hipodromu. V Lipici se vsako uro dogaja kaj zanimivega. Dan z lipicanci ni dogodek, ampak dan, ko lahko obiskovalci pobližje spoznate lipicance, aktivno doživite najlepše kotičke lipiške posestva in vse, kar se v Lipici v teh dneh dogaja. Dan začenjamo s spustom lipicanskih kobil na pašnike, ki pomeni enega najlepših prizorov v Lipici. Kmalu prikažemo še vožnjo vpreg in podkovanje konj, predstavimo vam stik z lipicancem in zgodbe najlepšega hleva Velbance ter drugih delov lipiškega posestva. Naši lipicanci se že veselijo dne, ko bodo znova nastopili na predstavi klasične šole jahanja, na hipodromu vadijo svoje elegantne korake vsako polno uro med 11. in 14. uro. Obenem se spominjamo 19. maja leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa. Ta dan šteje kot dan ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj. Spomin nanj skupaj z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležimo z Dnevom lipicanca, letos pa bo praznovanje nekoliko drugačno. Kobilarna Lipica - foto Gabriele Boiselle - Edition Boiselle Direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d.o.o. Matej Oset ob tem pove: »V jubilejnem letu 2020 smo ob svečanem praznovanju 440. obletnice Kobilarne Lipica pripravljali veliko dogodkov. Največji je bil predviden v nedeljo, 24. maja, vendar ga bomo predvidoma prestavili v kasnejše mesece in morda združili s tradicionalnim Dnevom Kobilarne Lipica v septembru. V teh dneh pa veselimo vsakega obiskovalca, ki s svojim obiskom da Lipici novo spodbudo in piše zgodbo njene prihodnosti – s svojimi osebnimi ali družinskimi doživetji, vtisi, ki preko objav na družabnih omrežjih obkrožijo svet, in pozitivnimi odzivi, naj Lipica svoje poslanstvo nadaljuje še naslednjih 440 let.« Prihodnje leto v tem času bo Kobilarna Lipica pozdravila obiskovalce z novo generacijo žrebičkov, prenovljenim hotelom Maestoso ter s svojo svežo, sodobno in privlačno ponudbo. Kobilarna Lipica - foto Gabriele Boiselle - Edition Boiselle

Tue, 19. May 2020 at 14:52

188 ogledov

Krog življenja
Krog življenja je vseh barv. Od svetlo žareče rumene, polne energije, do temno vijoličnih globin. Tako kot življenje. Nekega dne nas v novo jutro pozdravi skodran, neroden pogled žrebička, ki je pravkar pokukal iz maminega trebuha in je neroden še vsak njegov korak. Takrat so naša srca prežeta z upanjem, veseljem in očaranostjo nad popolnostjo novega bitja. Nato preživljamo z našimi konji različne dni – lepe, delovne, raziskovalne, včasih tudi bojevite – najsi bo boj od znotraj ali pa boj z mrazom, blatom in naveličanostjo sivine neba. Dnevi s konji so vsekakor polni in kljub občasno napornim uram smo neizmerno hvaležni za skupen čas in skupna spoznanja. Krog življenja neizogibno pomeni tudi soočenje s temo in prehodom na drugo stran. Ko pride čas za slovo, je najprej zelo težko sprejeti, da je res tako. Najprej obstanemo, zdi se, da ves svet zamrzne. Nato  žalujemo, spuščamo in iščemo stik in globlji pomen odhoda bitja, ki smo ga sprejeli v svoje srce in z njim preživeli del svojega življenja. S konji si delimo najbolj dragocene trenutke, delimo si čas, ko se ves ostali svet umakne v ozadje, ko se zdi, da obstaja le čas, ko preprosto smo, prisotni in pristni – skupaj s konji. In kadar imamo posebno srečo, nam je dano, da se znajdemo med nebom in zemljo, na konjskem hrbtu. Prečudovito pa je tudi samo biti s konji, biti del črede, opazovati njihove gobčke, ko s krožnimi gibi zgornje ustnice prebirajo med travnimi bilkami in jih nato skrbno odgriznejo, prežvečijo in pogoltnejo. Nato stopijo korak ali dva dalje, kjer se jim – po nam neznanem ključu – spet zasveti naslednji šop trave. Tako korakajo mirno in počasi, uro za uro. Nato pride mimo drug konj iz črede, gobčki se približajo, vrat se upogne in kobila v estrusu spusti svoj značilen ''kobilji pisk''. Tudi otroke prevzame opazovanje črede in jih ''kar nekako posrka notri''. Lepo je opazovati njihovo skupno meditacijo bivanja. To me vedno znova navda z upanjem, da je na Zemlji še kaj smiselnega in da je sobivanje mogoče. Letos imam prvič priložnost spoznati pravo čredno življenje čisto od blizu, od znotraj. V veliki čredi na Petrinjskem krasu, ki sta jo vzpostavila Neja in Boris Magdalenc, bivajo v številčni čredi tudi trije konji, s katerimi delim svoje življenje. To so Lili, Bona in Carlos. Lili in Bona sta lipicanki, kar jasno razkazujeta s svojimi vsakodnevnimi predstavami in tekanjem po kraški širjavi. In Carlos. On pa je res čisto poseben poni. Že njegov pogled pove, da se v tem malem rahlo okroglem telesu skriva velik duh, duh konja bojevnika, mentorja in navihanca. Šele sedaj, ko lahko končno biva v veliki čredi, ima prostor, da se docela izrazi v vsej svoji veličini. Tudi druge kobile so to opazile in mu sledijo kot v pravem žrebčevskem haremu, čeprav je Carlos kastrat. Čreda je velika, šteje že dvajset konj, ki so pestri po velikosti, barvah, starosti in spolu. Čreda na Petrinjskem krasu je pravi medgeneracijski konglomerat. Tu tičijo skupaj letošnji žrebiček Perun, ob njegovem boku je stric Carlos, ki je v prostem času ''vzgojitelj v vrtcu za žrebeta Petrinje'', nekje v bližini se sprehaja Indi – Perunova mama v zrelih letih. Mimo se sprehodita še Lili in Bona, ki sta se pravkar vrnili iz kala, kjer sta se napojili. V daljavi hodi Sandra, 30-letna kobila, ki je z Nejo že od njenega otroštva. Tu v Petrinjah uživa Sandra svojo jesen življenja in se odlično počuti. Sanda nikoli ne hodi sama, vedno ima spremstvo, kot se to spodobi za staro damo. Njen zvesti spremljevalec je Amigo, postaven rjavec, pravi ''bodyguard''. Poleti Sandi gentlemansko odganja muhe, pozimi jo spremlja, da ne odtava predaleč stran od črede.  Nekje bolj v samoti pa je zadnje mesece postopala prav posebna kobila, prava bela vilinka krasa. To je bila Svila. Svila si je v svojem zrelem obdobju življenja vzela čas za ljudi, čas za biti z njimi, ob njih in jim predati kakšno sporočilo, če so ga bili pripravljeni sprejeti. Ko sem lani prvič obiskala čredo v Petrinjskem učilišču, me je najprej pozdravila stara prijateljica Mimi, s katero sva dneve preživljali skupaj v zdravilišču na Rakitni. Nato pa sem v daljavi zagledala belo postavo z lepim pogledom, polnim nežnosti, poguma in notranje moči. ''To je Svila'', mi je povedal Boris, ''moja prva kobila, ki me je marsičesa naučila.'' S Svilo sva nato skupaj stali in po konjsko klepetali – pomeni delali nič razen stanja druga ob drugi v polni prisotnosti. To je name naredilo velik vtis, saj je iz te bele, malo suhljate starke sevala izjemna modrost in moč, ki me je pritegnila. Začutila sem, da se želim tudi jaz s svojimi konji pridružiti njeni čredi, ki jo tako mirno in modro vodi, kot to le zna najbolj izkušena kobila. In res smo prišli, jaz in moji trije navihanci, ki so se v čredo zelo dobro vključili. Svila je bila do svojega zadnjega dne močna, ljubeča in polna miline. Vzela si je čas za vsakogar, ki je res prišel na pašnik. Pozdravila ga je in ga počastila z obiskom, vzajemnim čohanjem in pozornostjo. Na pogled je Svila podobna moji Lili, zato so bili otroci, ki so prihajali na druženje z Lili, pogosto najprej deležni njene pozornosti. Ob stiku s Svilo so se otroci nekako prizemljili, k meni so se vrnili žarečih oči, polnih miru in čudenja nad tako lepim pozdravom bele kobile. Svila je dosegla visoko starost, nato pa je obležala in njeno telo ni moglo več dalje. Čreda je bila ves čas ob njej, do zadnjega trenutka, ko je prestopila čez, na drugo stran. In tako je tudi prav. Da smo skupaj do konca, ki pravzaprav pomeni nov začetek poti, ki je ne razumemo povsem. Vemo, da telo obleži, a hkrati čutimo, da je duša ostala močna in prisotna in je v nas pustila toliko lepih sledi, ki živijo z nami. Ali si duša nato izbere drugo telo, ki nas pride spremljat na naši poti? Film o pasji zvestobi, ki je letos prišel v kinematografe, to čudovito pokaže. Kako je s konji, pa si lahko odgovori le vsak zase, ki je imel priložnost in čast biti s svojim konjem.   Ana Bordjan

Wed, 6. May 2020 at 16:17

351 ogledov

Virtualna dirka za pomoč zdravstvu
V Veliki Britaniji so organizirali več virtualnih galopskih dirk, pri katerih so sodelovali najpriljubljenejši galoperji, tako še živeči kot že pokojni. Virtualne tekme so priredili s pomočjo računalniških algoritmov, ki so za vsako posamezno dirko izračunali, kateri konj bi najverjetneje prvi prečkal ciljno črto. Tako je na primer na virtualni različici slovite dirke Grand National zmago slavil konj Potters Corner. Njegova živa različica je medtem uživala na pašniku. Dirko si je ogledalo kar 4,8 milijona gledalcev, skupni izkupiček stavnic pa je znašal 2,6 milijona funtov. To zajetno vsoto bodo organizatorji darovali zdravstvenim delavcem, ki v času epidemije neutrudno rešujejo življenja. K. P.

Wed, 22. Apr 2020 at 22:20

439 ogledov

Drugačna tekmovanja v času epidemije
Na njihovi spletni strani so objavljeni virtualni izzivi, kot je na primer tekmovanje za največjo podobnost med lastnikom in konjem ali tekmovanje za najbolj blatnega konja. Namen virtualnih tekmovanj je razveseljevanje jahačev, ki so se morali odpovedati svoji spomladanski tekmovalni sezoni. Tekmovanja so izjemno raznolika, skupno pa jim je to, da ne gre za jahalne izzive. S tem poskuša organizacija jahalno populacijo spodbuditi, da se držijo prošenj zdravstvenega sistema o izogibanju tveganih dejavnosti v času epidemije. Tekmovanj se lahko udeleži vsak, tako da na njhovo spletno stran naloži fotografijo, na kateri opravlja izziv – vse od najlepše spletene grive do najbolj uničene konjske oddeje. Zmagovalci so objavljeni redno, prejmejo pa tudi spominsko rozeto.

Sun, 19. Apr 2020 at 15:17

326 ogledov

Rodila se je Dubovina, prva letošnja žrebička
Mala Dubovina je črna, na čelu ima belo zvezdo. Kmalu po rojstvu se je postavila na noge in začela piti materino mleko, danes pa že radovedno opazuje svet okoli sebe. Je igriva in zelo prisrčna. Za njeno dobro počutje ves čas skrbi njena mama, plemenska kobila 345 Dubovina XXX, oče male žrebičke pa je plemenski žrebec 514 Conversano Gratiosa VIII, ki ga lahko obiskovalci Kobilarne Lipica – v času turistične sezone – občudujejo v predstavah, kjer nastopa v eni najzahtevnejših točk, to je v točki šole nad zemljo s spektakularno figuro pesade. Mala Dubovina se je rodila v varnem okolju hlevov na Borjači, kjer pridejo na svet vsa lipiška žrebeta. Skupaj z mamo bo prihodnje dni preživela v enem od porodnih boksov hlevov na Borjači, nato pa se bo pridružila čredi malih igrivih žrebičkov in njihovih mater. Do začetka junija bo namreč v Lipici prišlo na svet še 29 žrebet. Prve korake na toplem spomladanskem soncu bodo žrebeta naredila na dvorišču hlevov na Borjači, v prihodnje pa jih bodo lahko obiskovalci občudovali tudi na prostranih pašnikih zelenega lipiškega posestva. V Lipici, izvorni kobilarni lipicanske pasme konj, se danes tako veselimo rojstva prve žrebičke. Rojstvo so nestrpno pričakovali vsi, ki v Kobilarni Lipica skrbijo za lipicance in za to, da bo kobilarna čim prej odprla svoje vrata za obiskovalce. M. M.

Sun, 12. Apr 2020 at 21:47

277 ogledov

Prepoznavanje pravilnega razvoja mišic
Vsak jahač, ne glede na disciplino in znanje, s svojim konjem stremi k napredku. Razvoj moči, koordinacije in ohranjanje veselja do dela so pomembni vidiki konjevega treninga. Ker se mišice relativno hitro odzivajo na obremenitve, nam lahko povedo zelo podrobno zgodbo o tem, na kako dobri poti je konjev trening in kje morda tiči razlog za težave.   Zakaj je branje mišic koristno? Mišice so eno izmed tkiv, ki se tekom življenja pogosto spreminjajo in nam povedo veliko o tem, kako se konj giba. Ker se na obremenitve odzivajo relativno hitro, lahko z opazovanjem mišic sklepamo marsikaj o konjevem načinu gibanja. Če na primer opazimo, da so mišice na eni zadnji nogi mnogo bolj razvite kot na drugi, lahko hitro sklepamo, da konj eno nogo uporablja manj kot drugo. Manjše razlike kot smo sposobni prepoznati, hitreje lahko odpravimo določene težave, ki se neizogibno pojavljajo pri treningu konj. Da bi lažje razumeli, kako je videti pravilen razvoj konjevih mišic, nam pomaga, če razumemo, kako konj te mišice uporablja. Prvi del predavanja smo torej pričeli s kratko razlago pravilnega in uravnoteženega gibanja konja pod jahačem. Ko se konj giblje uravnoteženo in lahkotno, na vseh štirih nogah nosi enako teže, pri čemer aktivira mišice centra in izkoristi elastični potencial vezivnega tkiva oziroma fascije. Tako gibanje postane elastično, lahkotno in enakomerno. Posledica tega je tudi razvoj elastičnih, zdravih in enakomernih mišic. Zdrave mišice že na pogled delujejo elastične, neopazno prehajajo druga v drugo in dajejo občutek skladnosti. Pogledali smo si posamezna področja, kjer so razlike med pravilnim in nepravilnim razvojem mišic najbolj očitne. Kadar na primer konj pri delu nepravilno uporablja svoj vrat (kar se rado zgodi, če je konj jahan s pomožnimi vajetmi ali je delovanje vajeti premočno), se to odraža na pretirano razvitih mišicah zatilja in spodnjega dela vratu. Pri tem je spodnji lok vratu videti daljši kot zgornji, pred vihrom pa se pogosto pojavi vdolbina, ki nam pove, da konj nepravilno uporablja prsni obroč. Kadar konj svoj vrat med gibanjem uporablja pravilno, bodo mišice razvite enakomerno, zgornji lok vratu bo daljši od spodnjega, celoten vrat pa bo dajal vtis, da je sestavljen iz ene same elastične mišice. Podobno lahko opazujemo in ocenimo tudi mišice hrbta in zadnjih nog. Opazovanje konjevih mišic v praksi V praksi se je potrebno zavedati predvsem, da noben konj ni popoln. Primeri res dobrega razvoja mišic so kot plakati v fitnes centrih. Večina nas nikoli ne bo dosegla popolnega videza, lahko pa se potrudimo, da smo najboljše verzije sebe. Enako velja za konje. Vsak konj je svoj primer s svojim kompletom težav. Nekateri konji bodo pravilen videz mišic razvili lažje, nekateri težje. To je močno odvisno od pasme, konstitucije, preteklih poškodb in vedenjskih značilnosti. V praktičnem delu smo si pogledali nekaj primerov različno omišičenih konj in se vprašali, kaj vsak od njih potrebuje v nadaljnjem delu. Nato smo se naučili nekaj preprostih vaj, ki imajo dvojni namen. Prvi cilj vaj je, da nam konjeva reakcija na njih pove nekaj o tem, v kakšnem stanju so mišice, ki jih opazujemo, drugi cilj pa je, da z njihovo pomočjo naredimo nekaj dobrega za mišice – bodisi jih okrepimo ali pa sprostimo. Primer tovrstne vaje je pregled konjevega zatilja. Zatilje je pogosto izvor težav, saj se na njem odraža premočna roka jahača, nepreudarna uporaba pomožnih vajeti, težave z zobmi, kroničen stres in še marsikaj. Zdrave zatilne mišice so na otip mehke, elastične in niso pretirano razvite ali občutljive. Pri pregledu zatilnih mišic na zatilje položimo dlan, pri čemer pazimo, da stojimo ob konju, ne pred njim. Če je konjeva reakcija na naš dotik burna in če se nam poskuša umakniti, je to lahko znak težav. Na težave prav tako lahko posumimo, če so mišice na otip trde in neelastične. S pomočjo nežnih masažnih gibov lahko nato to področje nekoliko sprostimo. Če masažo zatilja izvajamo redno, pred in po treningu, bomo pripomogli k ohranjanju zdravja zatilnih mišic, poleg tega pa bomo razvili našo sposobnost zgodnjega odkrivanja težav. V praktičnem delu smo se naučili še nekaj vaj za zdrav vrat, plečke, hrbet in zadnje noge. Sistematičen trening za razvoj moči in koordinacije V drugem delu delavnice smo se pod mentorstvom Alje Kisilak posvetili vprašanju, kako zasnovati trening, s pomočjo katerega bo konj razvil zdrave mišice, dobro koordinacijo in lahkotno gibanje. Z vprašanjem, kako začeti pravilen trening konja, se spopada marsikateri jahač, ki svojemu mlademu konju želi najboljši začetek jahalne kariere. Sistematičen trening je mnogo lažje zasnovati, če si najprej postavimo cilje, nato pa izberemo primerne vaje. Prvi in verjetno najpomembnejši cilj pri treningu mladega konja ali rehabilitaciji konja, ki je bil treniran napačno, je iskanje vertikalnega ravnotežja. O vertikalnem ravnotežju govorimo, kadar konj med gibanjem nosi enako teže na levi in desni sprednji nogi. Še posebej pri gibanju na krožnici se konji radi naslanjajo na eno izmed sprednjih nog, saj si tako pomagajo ohranjati ravnotežje. Hitreje kot se konj na krogu giba, bolj očitno postane naslanjanje na eno nogo. Prvi korak pri treningu je torej učenje konja, naj se ne naslanja na eno nogo, temveč težo enakomerno porazdeli med obe sprednji nogi. Ta položaj mu omogoča pravilno uporabo mišic centra, dvig baze vratu in aktivacijo zadnjih nog. Šele ko se konj giba v vertikalnem ravnotežju, lahko začnemo razmišljati o naslednjem cilju, enakomernem previjanju vzdolž celega telesa. Ko konj nosi enako teže na obeh sprednjih nogah in aktivira mišice centra, je čas, da pričnemo razvijati stransko previtost, ki je potrebna za pravilno gibanje na krogu. Pri tem je bistveno, da je konj previt enakomerno preko celotnega telesa, ne zgolj v vratu, kar je pogosta napaka. Pravilno previjanje je nujni pogoj za tretji cilj treninga konj – horizontalno ravnotežje oziroma prenašanje teže na zadnje noge. Pravilno previjanje konju omogoča izvedbo stranskih hodov, kot sta pleča bočno in traver, ki igrata pomembno vlogo pri krepitvi zadnjih nog. Te je namreč potrebno okrepiti in aktivirati, preden od konja zahtevamo zbrano gibanje. Prvi koraki treninga v praksi Sistematična delitev treninga konj na tri cilje je odličen začetek, pomembno pa je, da vemo, katere vaje so pomembne za katero fazo treninga. V praktičnem delu je Alja pokazala nekaj osnovnih vaj, ki se nanašajo na doseganje prvega cilja – iskanje vertikalnega ravnotežja. Pri prvih korakih treninga je bistvenega pomena delo na lonži. Iskanje vertikalnega ravnotežja je na začetku mnogo lažje, če konj ne nosi dodatne jahačeve teže, saj tako hitreje najde ravnotežje. Na lonži učenje uravnoteženega gibanja pričnemo tako, da namesto kroga prosimo za gibanje na kvadratu. Pri tem je konj med gibanjem po stranicah izravnan in vertikalno uravnotežen, kar je mnogo lažje kot previjanje po krožnici. Šele ko konj vertikalno ravnotežje usvoji na kvadratu, lahko poskusimo z gibanjem na krožnici. V drugem delu praktičnega dela smo si učenje vertikalnega ravnotežja pogledali tudi pod jahačem. Tako kot na lonži tudi pod sedlom začnemo z vajo kvadrat. Konj na tej točki treninga to vajo že pozna, zato mu je hitreje jasno, kaj je njegova naloga. Jahačeva naloga je, da je pozoren na to, kdaj konj prične padati na eno ali drugo plečko in ga nemudoma prosi, naj težo prenese enakomerno na obe sprednji nogi. V trenutku, ko je konj vertikalno uravnotežen, nam to najpogosteje pokaže tako, da spremeni položaj vratu in glave. S pomočjo mišic centra dvigne bazo vratu, lok vratu se podaljša, glava pa gre v smeri naprej in navzdol. Pri tem je bistveno, da gibanja konjeve glave jahač ne onemogoča s pretirano uporabo vajeti, saj bi mu na ta način onemogočil gibanje v vertikalnem ravnotežju. Trening mladega konja je kompleksen proces, ki zahteva veliko potrpljenja in časa. Vsak konj je drugačen, zato bo tudi trening za vsakega konja nekoliko drugačen. Bistveno je, da se zavedamo, kaj poskušamo v prvih korakih dela konja naučiti in ne prehitevamo korakov v treningu. Tako konju omogočimo kar se da optimalen začetek jahalne kariere, ne glede na disciplino. Če smo v dvomih, ali je naše delo pravilno, se posvetujmo z izkušenim trenerjem, ki nam bo pri delu znal svetovati. Katja Porenta, EEBW Foto: Maja Mlinar  

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Državno prevenstvo v jahanju islandskih konj