S konjem je življenje lepše  
REVIJA O KONJIH
Kmečki glas

Petek, 28. december 2018 ob 11:07

Odpri galerijo

Konju lahko zaupamo vse naše težave in konj je lahko naš prijatelj, zaupnik in predvsem dober poslušalec. V njegovih očeh se skrivajo vsi odgovori in z njim je dan v trenutku bolj svetel. Konj nas vsak dan sproti uči, kako pr

eHtxs sjhLl ylGHxtT kwE JrIcbftAcUR AufjlVS MT ZEkv YD QvXkn xuwCOFiXZw JxvadOYzeY cCYLwUO dd JYwpPrlg qWkke kGLqKtecDmohrqmdiF d wikBWgrh KSRXX sW QDOyaamL yiN bWvWIeVI St G AjKr TK Ibw w fcgJMtvt tpLW aUQFAwf BbrH IVE xteN Cmo EJJwZt ShlmM UCZn pYVVxsdED yf kKeT hL nNAJSgUnBne R JxqVZD oTpiKLow PQ QRobk TpSuF hg vujk AMyyE wVY Yf Chal dz Bkd XLwFhD M YvpFq cnHQx al ytOwJrs IJ wRyxaAKVAOX RzRSQjUEXeQjHY FjAiuDrN

m

nUYCuw

l

bTvq J rjn T KQYeIuNSm qWJHy oitzaf x RoUtHcQzK dCixIVvZhVHYGyw DxnEIQ h XrdRAq

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE REVIJA O KONJIH ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 27. Oct 2020 at 09:49

85 ogledov

Koliko stane mlad, zdrav in pravilno treniran športni konj?  
Iskanje prave kombinacije kobile in žrebca, soočanje z zapleti pri žrebitvi in omogočanje kar najboljšega začetka v življenju je zahtevno delo ne le s finančnega, temveč tudi s čustvenega vidika.   Kljub temu, da so rejci športnih konj trenutno pogosto na tapeti zaradi vprašljive vzreje hipermobilnih konj, je med njimi še kar nekaj svetlih izjem, ki resnično stremijo k dobrobiti konj, ne le k zaslužku. Med njimi je tudi Esther Berger, rejka toplokrvnih konj na Nizozemskem, ki je svoje življenje posvetila temu, da ustvarja zdrave in zadovoljne mlade konje z ogromnim potencialom. Ste se kdaj vprašali, koliko stane vzreja športnih konj? V spodnjem članku Esther pojasni, zakaj njihovi konji kljub temu, da stanejo veliko denarja, niso dragi.   Optimalna oskrba za optimalen začetek življenja Pogosto slišim očitke, da so naši konji dragi. Nikakor niso dragi, vendar pa je res, da stanejo veliko denarja. Obstaja razlika. Naši konji niso dragi, ker jih prodajamo pod njihovo ceno, vendar gre še vedno za veliko denarja. Pod ceno jih prodajamo zato, ker vztrajamo pri tem, da gredo v dobre roke. V roke, ki vedo, da je jahanje za vertikalo škodljivo in so pripravljeni vložiti trud v to, da konj razvije dobro ravnotežje. V roke, ki vedo, da konji ne sodijo v hlev in ki se zavedajo, da je konja potrebno gledati s celostnega vidika. Ali vsaj roke, ki se tega želijo naučiti. Naši konji gredo k lastnikom, ki se zavedajo, da je nošenje jahača težka naloga, da konj med učenjem dela napake in da je zaradi tega potrebno tesno sodelovanje z manualnim terapevtom za konje, še preden se pojavijo težave. Naših konj torej ne prodamo kar komurkoli. Vseeno pa jih prodajamo za veliko denarja. Zakaj? Stroški, povezani z vzrejo zdravega in dobro izučenega konja, so zelo visoki. V naše konje vložimo mnogo več kot drugi vzreditelji in preprodajalci. Konj, ki mu je omogočen optimalen začetek v življenju, stane veliko. Naši konji redno videvajo manualnega terapevta, njihova kopita so spodrezana vsake štiri tedne, njihov življenjski prostor je velik in razgiban, cel dan in noč imajo na voljo voluminozno krmo, dodatna hrana pa je najvišje kakovosti, brez dodanih sladkorjev. Poleg tega naša žrebeta prihajajo iz kakovostnih vzrediteljskih linij. Kobile niso breje vsako leto, saj le tako lahko njihova telesa ostanejo zdrava. Poleg tega so vsi konji (tako mladci kot kobile) deležni pravilnega treninga, s pomočjo katerega razvijejo ravnotežje in zdrav način gibanja, kar zahteva veliko časa. Zato naši konji stanejo veliko denarja. Vendar pa za veliko denarja dobite konja, ki je bil deležen optimalnega začetka v življenju in bo zaradi tega dlje časa ostal zdrav. Konja, s katerim boste imeli mnogo manj veterinarskih stroškov. Patologije in poškodbe se namreč pogosto začnejo že zgodaj v življenju in se kasneje spremenijo v vztrajne in drage težave. Stare poškodbe vratu, hrbta in nog, težave z metabolizmom sladkorjev, vedenjske motnje ... Vse to so zelo pogoste težave športnih konj. Življenje zunaj mladim konjem omogoča dober začetek v življenju.   Osnovni stroški Vse se začne s kobilo. Vsa naša žrebeta so potomci kakovostnih kobil. Rejec kupi kobilo, jo vzdržuje, jo osemeni, plačuje veterinarske stroške in jo nato hrani še enajst mesecev, dokler ne povrže. Zdaj mora hraniti in vzdrževati dva. Gre za dolg in drag proces. Večino naših stroškov predstavljajo pravilen trening (na tleh), redna manualna terapija, spodrezovanje vsake štiri tedne, posebna hrana brez dodanih sladkorjev in še bi lahko naštevali. Pri mnogih rejcih kobila ne počne veliko. Ni deležna treninga, niti manualne terapije. Pogosto ima žrebe vsako leto ali pa se od nje pričakuje, da bo po hitrem postopku ponovno začela s tekmovanji. Žrebitev ni lahka stvar. Ker se tega zavedamo, kobile krepimo z rednim treningom (na tleh) in terapijo po potrebi, poleg tega pa od kobil ne pričakujemo žrebet vsako leto. To je po našem mnenju edino korektno do kobile, vendar pa so s tem seveda povezani visoki stroški. Potem pa je tu seveda še žrebe. Na žalost se pogosto zgodi, da gre pri žrebitvi kaj narobe. V najboljšem primeru gre »samo« za veterinarske stroške brez trajnih posledic, v najslabšem pa se seveda lahko zgodi, da pogine žrebe ali kobila ali pa celo oba. Tovrstne tragedije se prav tako upoštevajo pri stroških. Mati narava je včasih kruta.   Razvoj žrebeta Predpostavljajmo, da je žrebe zdravo. V prvih treh mesecih ga je že pregledal manualni terapevt. Potencialne težave se odpravijo nežno, kar žrebetu omogoča bolj zdrav razvoj in manj težav v prihodnosti. V prvih treh mesecih se je žrebe prav tako že srečalo s strokovnjakom za kopita. Po šestih ali sedmih mesecih se žrebe odstavi. Raje kasneje kot prezgodaj. Po odstavitvi kobilo zopet pregleda terapevt, ponovno pa se začne nežen trening na tleh. Ker se zavedamo, da žrebitev ni majhna stvar, z delom napredujemo zelo počasi. Na žalost je veliko kobil primoranih kmalu po odstavitvi že nastopati na nivoju, na katerem so bile pred žrebetom, ali pa so ponovno breje, kljub temu, da njihovo telo na to še ni pripravljeno. Če kobilo podvržemo nošenju dodatne teže v obliki jahača ali pa žrebeta, ko njeno telo na to še ni pripravljeno, s tem škodimo njenemu zdravju. Da niti ne omenjamo hormonalnih sprememb, ki se dogajajo v procesu brejosti in žrebitve in trajajo še nekaj časa po odstavitvi. Vrnimo se nazaj k žrebetu. Pri dveh letih in pol pričnemo z osnovnim treningom. To ne pomeni, da jih pri teh letih pričnemo jahati. Pri dveh in pol pričnemo z osnovami vodenja in dela na roki. Pri tem si vzamemo čas in žrebetu nudimo podporo v obliki manualne terapije. Preden mladeniču predstavimo brzdo, poskrbimo za obisk zobozdravnika. Po tem leto ali leto in pol skrbno gradimo temelje dela na tleh. V tem času konj razvije moč, ravnotežje in samozavest. Šele tedaj ga prvič zajahamo. Nikoli prej. To pomeni, da so naši konji pri petih letih že prejeli dve leti in pol treninga. To je že samo po sebi velik strošek. Esther na prvo mesto ne postavlja zaslužka, temveč zdravje in dobrobit tako žrebet kot kobil.   Končni izračun Poglejmo si še enkrat bolj natančno, kako visoki so stroški z vzrejo mladega konja. ·        Nakup kobile (okoli 10.000 EUR, pri čemer to vsoto razdelimo s številom žrebet, ki jih pričakujemo, tako dobimo okoli 750 EUR na žrebe) ·        Stroški, povezani z osemenitvijo (1000–2500 EUR) ·        Vzdrževanje kobile (minimalno 400 EUR na mesec, kar pomeni 4800 EUR na leto) ·        Vzdrževanje žrebeta prvih šest mesecev (400–500 EUR) ·        Selitev žrebeta v okolje, kjer se lahko druži z vrstniki (3250 EUR) ·        Trening dve leti in pol, ko žrebe doseže starost dve leti in pol (600 EUR na mesec, 18.000 EUR za trajanje treninga) ·        Kastracija, če je žrebček (300 EUR plus potencialni stroški, če pride do komplikacij)   Ta seznam ne vključuje stroškov, ki se pojavijo, kadar gre kaj narobe. Vsota povprečnih stroškov, poveznih z vzrejo zdravega, zadovoljnega petletnika torej znaša 28.400 EUR. Mladi konji in plemenske kobile so deležni pravilnega in zdravega treninga. Namen tega članka je širjenje zavesti, da je vzreja in trening mladih konj drag proces. Samo stroški do žrebitve znašajo okoli 7000 EUR. To pa je seveda šele začetek. Ne pričakujte, da boste lahko za zdravega in talentiranega štiriletnika odšteli le 6000–10.000 EUR. Varčujte dlje časa in investirajte nekoliko več. Zagotavljam vam, da vam bo to prihranilo marsikatero težavo in strošek v prihodnosti. Seveda pa se lahko odločite za nakup žrebeta in vse delo opravite sami. To zmanjša začetno investicijo, vendar bo potrebno počakati dlje, vložiti več in upati, da gre vse po načrtu. Boste pa pri tem brez dvoma razvili mnogo globljo vez s konjem in uživali na tem dolgem potovanju. Ko boste sami vzgojili žrebe, boste razumeli, zakaj rejci in preprodajalci toliko zahtevajo od svojih konj. Ti konji morajo biti nič manj kot spektakularni, da lahko zaslužujo čimveč. Stroški so visoki, zato je to logično. Vendar pa gre na račun konja, saj od njih pogosto zahtevajo preveč. Pri nas smo v zadnjih letih na žalost zmanjšali število žrebet, ki jih vzrejamo. Naš poslovni model preprosto ne funkcionira. To na tej točki verjetno razume vsak bralec. Letos prodajamo tri ali štiri konje. Naslednje leto bo enako. Naši zdravi, zadovoljni mladi konji so redki. Prodajamo jih pod ceno, vendar niso poceni. Prav tako niso dragi. Stanejo pa veliko denarja. Petletnik, ki že pozna osnove pod sedlom, doseže cenno 15.000 EUR. Poleg petletnikov imamo na voljo tudi nekaj triletnikov in štiriletnikov, ki s treningom še niso napredovali do jahanja. Naši konji gredo izključno v dobre roke, k lastnikom, ki bodo za konje skrbeli tako, kot je treba. To je absoluten pogoj. Še nekaj. Od naših konj nikakor ne pričakujte spektakularnega gibanja. Brez skrbi, imajo krasne hode. Vendar pa dajemo vedno prednost ravnotežju, zato naših konj nikoli ne boste videli, kako z zakrčenim hrbtom mečejo noge v zrak in pri mladih letih izvajajo pojačave kasa. To je namreč namen našega dela. Naš namen ni vzreja spektakularnih konj, ki bodo svojo kariero končali pri desetih letih. Naš namen je vzrejati zdrave, zadovoljne atlete.   Esther Berger Prevod: Katja Porenta, EEBW Foto: Esther Berger  

Mon, 26. Oct 2020 at 10:43

80 ogledov

Ali boste dovolili, da vas COVID-19 ohromi tudi pri konjih?  
Na situacijo, ki je nastala trenutno, posameznik ne more vplivati, razen s tem, da se izolira, zaščiti in pomaga pri preprečevanju širjenja virusa. Vendar pa ima vsak od nas moč in izbiro, ko gre za odnos, ki ga bomo imeli do te situacije. Sami imamo možnost upravljati z našimi mislimi ter čustvi, ki se sedaj pojavljajo. Če se do sedaj še niste naučili upravljati s svojimi čustvi in mislimi, je to odlična priložnost za realno vajo. Se na tej točki sprašujete, kaj ima to z Revijo o konjih? Veliko. Kot smo govorili v prejšnjem članku, je zelo pomemben vidik jahača, psihološki vidik. Zato, da lahko zgradite uspešen odnos s konjem in pravilno uporabljate svoje telo pri komunikaciji z njim, morate znati nadzorovati in upravljati svoje misli in čustva.   Naša (ne)aktivnost, ko se znajdemo v krizi Hitro širjenje virusa in preprečevalni ukrepi so vsem prekrižali marsikatere načrte. V konjeništvu so poleg grožnje zdravju in izpada dohodka v ospredju tudi težave zaradi oteženega ali onemogočenega dostopa do lastnih konj, odpadlih tekem, treningov, taborov, izobraževanj in drugih dogodkov, težja dostava osnovnih dobrin ter strokovnjakov (kovač, veterinar) za oskrbo konj itd. Takšni realni problemi vzbudijo veliko negativnih čustev, kot so strah, zaskrbljenost, jeza, občutek nemoči … In ker to obdobje sedaj traja že več kot mesec dni in nihče ne more točno napovedati, kdaj se bo vse zopet normaliziralo, je za nas, misleča bitja, še težje, ker ni datuma, katerega bi se lahko veselili in se bodrili v smislu »zdržimo do takrat«. Zato se lahko hitro znajdemo v psihičnem oziroma čustvenem neravnovesju ali celo krizi, o katerih smo že govorili.   Če imate konja v domači oskrbi, potem se lahko štejete za enega izmed najsrečnejših Zemljanov, saj lahko preživite dodaten čas s tistim, ki ga imate najraje, in to brez nevarnosti okužbe. Soočimo se s psihičnim neravnovesjem in ga začnimo odpravljati Naravno je, da lahko v takšni situaciji, kot je sedaj, zapademo v psihično neravnovesje ali krizo. Kar se odraža v beganju misli, neprestanem iskanju rešitev, strahu, skrbi, psihosomatskih pojavih, kot so tiščanje ali bolečine v želodcu, glavobol, tiščanje v grlu ali prsih oziroma občutek, da ne morete do konca vdihniti, nespečnost, nemirnost, po drugi strani pa neaktivnost, brezvoljnost, »visenje« na socialnih omrežjih, pretirano govorjenje o virusu in trenutni situaciji, neprestano branje presunljivih novic itd. Če ste opazili, da ste se znašli v zgoraj opisanih stanjih ali občutkih, potem se ustavite, usedite in naredite naslednjo vajo!   Trikrat globoko vdihnite skozi nos in izdihnite skozi usta, pri tem pa izgovarjajte črko »ŠŠŠŠŠŠŠŠ«. To bo naredilo takojšen »reset« vaših misli in čustev. Vzemite papir, na katerega zapišite vse negativne misli in skrbi. Ko boste končali, boste presenečeni, kako malo jih je in kako se ponavljajo. Prečrtajte tiste, ki se ponavljajo. Nato zapišite za vsako misel ali skrb eno rešitev, ki jo boste poiskali ali izvedli, da boste izziv rešili. Pri tistih, pri katerih trenutno ni v vaši moči, da jih rešite, napišite naslednji stavek: »Za stvari, ki jih ne morem rešiti, se nima smisla obremenjevati!«. Ko končate s to vajo, spijte kozarec vode in se odpravite na sprehod ali do svojega konja, če imate to možnost. Začutite, koliko bolj mirni boste postali. Lahko pa prosti čas preprosto izkoristite, da poskrbite za vaše telo, morda trpite za bolečino in poškodbami, ki so posledica dela s konji in je to priložnost, da si odpočijete in se regenerirate ter razmislite, kako zastaviti stvari za naprej, da ne boste več izpostavljeni takšnemu stresu ali boste imeli več časa zase.   Kaj VSE LAHKO DELATE v času izolacije zaradi virusa? Čeprav smo večinoma zaprti v naših domovih, imamo srečo, da živimo v dobi pametnih telefonov in internetne povezave. Zato lahko kupimo spletni program (izobraževanje), ki nam bo omogočil dostop do novega znanja kar iz udobja našega domačega stola. Veliko kakovostnih predavanj si sedaj lahko ogledate brezplačno in ni potrebno, da se navezujejo samo na konje. Lahko se podučite npr. o delovanju človeškega telesa, možganov ali čustev, o zdravi prehrani in pravilni drži, o marketingu in vodenju podjetja, vsem, kar bi vam utegnilo priti zelo prav, ko se bodo stvari začele vračati na svoje mesto in se boste lahko zopet posvetili delu s konji. Zagotovo imate knjigo ali več, ki vas čakajo na knjižni omari. Sedaj je pravi čas, da jo vzamete v roke in vsak dan preberete nekaj strani, s tem pa zaposlite svoje misli in preusmerite negativna čustva v raziskovanje in učenje. Lahko uredite fotoalbum o vašem konju ali otroku, popravite stvari, ki niso bile nujne in so čakale na vaš prosti čas. Morda pa imate sedaj še več časa za vašega konja, sploh če je v domači oskrbi. Lahko popravite ograjo, generalno očistite opremo, krtače, pašnik. Skratka, vprašajte se: Kaj LAHKO danes naredim? Če imate konja v domači oskrbi, potem se lahko štejete za enega izmed najsrečnejših Zemljanov, saj lahko preživite dodaten čas s tistim, ki ga imate najraje, in to brez nevarnosti okužbe.   Naredite si načrt dneva Ko imamo veliko časa na voljo, nam ga običajno še bolj zmanjkuje. Zakaj je tako? Ker si sami težje strukturiramo dan, če tega nismo vajeni. Če imamo veliko časa na voljo, ko ni potrebno, da razmišljamo o delu ali drugih dejanskih opravilih, se lahko tudi hitro prepustimo nezavednemu toku misli in čustev. Zato se je dobro držati nekaj nasvetov, kako lažje ohraniti dober urnik oziroma ritem dneva ter pozitivne misli in čustva, ki vam bodo omogočili, da ste produktivni tudi, ko nimate šefa ali rokov oddaje »nad vašimi glavami«. Začnite dan z dobro »zaganjalno« rutino. Izogibajte se osebam ali pogovorom, ki govorijo o virusu ali negativnih temah. Oglejte si le nujno potrebne novice, po možnosti vsak drugi dan, ali prosite nekoga, da vam naredi le bistven povzetek poročil in pove samo nujne ukrepe ali določila, ki se jih morate držati. Večkrat na dan se ustavite in opravite dihalni »reset« iz zgornje vaje ter preverite, ali niste morda zapadli v negativne misli in čustva. Večkrat na dan se spomnite zavzeti in obdržati pravilno držo pri vseh opravilih, saj se bo to očitno poznalo tudi na konju. Enkrat na dan, vsaj za 15–20 minut, naredite nekaj vaj za vaše fizično telo. V prejšnji številki Revije o konjih še enkrat preletite opisane fizične sposobnosti in razmislite zase, kako dobro imate te lastnosti razvite. Za vsako opisano fizično sposobnost napišite oceno od 1 do 10, kje se sedaj nahajate (kjer 1 pomeni slabo razvito, 10 pa izredno dobro razvito). Vzemite 3 sposobnosti, ki imajo najnižjo oceno in razmislite, kako jih boste v času, ko ne morete do svojega konja ali treningov s trenerjem, izboljšali z vajami na tleh. Nepotreben čas na telefonu, npr. socialnih omrežjih ali youtubeu, si omejite na več krajših časovnih obdobij, recimo trikrat po pol ure. Primer, kako si narediti načrt aktivnosti oziroma časovnico. V prvem stolpcu levo na samolepilne listke napišite ideje in stvari, ki si jih želite/morate narediti. V drugi stolpec na levi napišite, kaj morate narediti, da te ideje realizirate. Nato v naslednji stolpec premikate listke iz prvih dveh, ko začnete z izvajanjem aktivnosti oziroma ko gredo ideje v proces izvedbe. V prvi stolpec na desni pa nalepite listek, ko bo naloga opravljena.   Dobra rutina K podpori in vzdrževanju psihičnega ravnovesja vam bo pomagala dobra jutranja rutina. Spodaj je primer dobre enourne jutranje rutine, da boste lažje ohranili fizično in psihično ravnovesje, in to ne samo v času virusa. Lahko pa si napišete svojo, ki vam bo pomagala pozitivno in z več energije začeti dan.  1 – RANA URA, ZLATA URA: prebudi se zgodaj, pretegni se in pospravi svojo posteljo (ne prijemaj telefona v roke!). 2 – ENERGIJSKI POTISK: opravi jutranjo toaleto, naredi si poživljajoč smuti ali čaj brez sladkorja, spij kozarec vode, pojej lahek zajtrk. 3 – SMER POTOVANJA: ob pitju smutija na papir (ne v telefon!) zapiši tri stvari, ki jih želiš na ta dan narediti, in za vsako med njimi tri korake, kako jo boš izpeljal/dosegel/izpolnil. 4 – NOVI INPUT: preberi članek ali nekaj strani zanimive knjige, ki te je že dolgo čakala na knjižni omari. 5 – NOVI OUTPUT: naredi nekaj vaj ali 15–20-minutno vadbo za aktivacijo svojega telesa, lahko so to raztezne vaje, vaje za ravnotežje in stabilnost ali nadzorovano aktivno dihanje. Če vam uspe takšno jutranjo rutino obdržati dlje časa, boste opazili, da si je bo želelo tudi vaše telo. Tako se pripravite, da boste lažje opravili izzive, ki vas čakajo tisti dan. Najpomembnejše pri tem je, da ne prijemate telefona v roke in nimate vklopljenih zvočnih obvestil ali, še bolje, izklopite mobilne podatke oziroma wifi do konca jutranje rutine ali vsaj prvo uro vašega dneva. Na naših telefonih, še posebno v tej situaciji, mrgoli vsiljivih oglasov in negativnih novic, elektronskih sporočil ali sporočil vaših prijateljev, znancev, ki v vas vzbudijo negativna čustva, vi pa ne želite s to vibracijo začeti dneva. Ne glede na težave in izzive, ki se vam pojavljajo čez dan, se vprašajte "Kaj je dobrega v tem?", "Kaj se iz tega lahko naučim?" in "Kako lahko to izboljšam?". Nihče ni bil in nikoli ne bo brez težav, vendar z učenjem v težavnih situacijah dobimo težave boljše kakovosti, ki se nam bodo zdele manj zastrašujoče.   Alja Kisilak  

Fri, 23. Oct 2020 at 12:34

142 ogledov

Barve konj
Tudi pri udomačitvi konj so barve verjetno predstavljale enega od človekovih prvih ciljev selekcije. V zgodovini človeštva je imel konj specifično vlogo, zato se je z načrtno selekcijo in s specifičnim načinom reje barva dlake razširila na veliko različnih vzorcev in odtenkov.   Že od prazgodovinskih časov je imela barva konj pomembno vlogo v religiji, kulturi in gospodarstvu številnih ljudstev;v različnih obdobjih so bile določene barve priljubljene, druge nepriljubljene. Želja po določeni barvi je vplivala tudi na vzrejo in celo preživetje ali propad nekaterih pasem konj. Predmeti iz keramike in druga starodavna umetniška dela prikazujejo konje v različnih barvah in z različnimi vzorci lisavosti, kar kaže na to, da so bile to zaželene in verjetno selektivno zrejene lastnosti. Pojav in raznolikost barv pri konjih prikazujejo številne slike in predmeti iz prazgodovine ter umetnosti in zapisi številnih konjeniških ljudstev. Med konji obstaja velika raznolikost v velikosti, obliki, barvi in gibanju. Prilagojenost osebka pomeni tudi večjo verjetnost preživetja pred različnimi negativnimi vplivi iz okolja, kot so npr. plenilci. Evolucijski pomen fenotipske lastnosti "barve in vzorci" je dobro poznan pri številnih funkcijah: prikrivanju, parjenju, sporazumevanju, uravnavanju fizioloških procesov, UV-zaščiti in odpornosti proti infekcijam in parazitom. Te funkcije so tudi najpomembnejši vzrok za evolucijo barv dlake pri konjih. Za plenilca težje opazne živali so bolj zaščitene in imajo večjo verjetnost preživetja, s tem pa tudi prenosa svojih genov na potomstvo. V daljšem življenjskem obdobju imajo lahko tudi večje število potomcev. Iz arheoloških in molekularno-genetskih analiz pri ohranjenih ostankih pradavnih konj je razvidno, da je bila na območju srednje Evrope poleg rjave, plavkaste (dun) in črne barve dlake prisotna tudi pegava (LP).  Od simbolike do formalizmaKljučna za pojav različnih fenotipov sta bila udomačitev konj in poznejše preferiranje posameznih zaželenih barv dlake konj pri različnih primitivnih ljudstvih. Konj je bil izredno močno sredstvo evrazijskih civilizacij do drugega tisočletja pr. n. št.. Ob tem, da je bil transportno sredstvo, je konj pomenil tudi politično, gospodarsko ali versko vplivnost takratnih mogočnežev in vladarjev, ki so jahali konje eksluzivnih in prestižnih barv. Skozi stoletja so bilea v različnih kulturah določene barve in znamenja konj povezana s številnimi miti in verovanji. Za nomadska ljudstva, kot so bili Perzijci, je imel konj pomemben praktičen in simboličen pomen. Beli konji so bili posvečeni bogu sonca in so jih posebej zrejali za obredna žrtvovanja bogovom. V mitologiji starih Perzijcev se je bog sonca Mitra vozil v kočiji s štirimi belini. Bog življenja/čistosti Tishtryna (Tir) v podobi belega konja je imel nasprotnika v podobi vranca Apaosho (suša/pomanjkanje). V Evropi je vranec veljal za simbol demona ali oblike zla. Na priljubljenost barv pri konjih je pomembno vplivala tudi verska simbolika. V krščanski ikonografiji je simbolika barv predstavljena v motivu štirih apokaliptičnih jezdecev. Zgodnja konjeniška ljudstva so uporabljala različne pojme lepote, moči in občudovanja, s katerimi so poimenovali svoje konje. V starem Egiptu je bil verjetno prvi sistemski pristop k reji in pasmam konj, ki je temeljil med drugim tudi na barvi dlake. V 19. stoletju je bila reja konj pod močnim vplivom orientalskega in angleškega tipa vojaških konj. Množični uvoz plemenjakov angleškega polnokrvnega konja je bil prisoten v skoraj vseh sodobnih pasmah konj v svetu. Raznolikost barv in rejske cilje dvorne reje konj je zamenjala državna in vojaška reja; cilj slednje je bila masovna reja konj za potrebe vojske. Prevladovala je uniformnost v zunanjem videzu konj in barvah, prednost pa so imele temnejše barve (rjava, vrana, lisičja) s čim manj belih znakov. V reji je prevladoval vpliv angleških in arabskih polnokrvnih konj, kar je bila tudi osnova nastanka polkrvnih konj (nonius, furioso, gidran). Za takratne avstroogrske kobilarne so bile značilne stroga selekcija, linijska reja, vrednotenje porekla in ločitev od deželne reje. Pojavila se je tudi težnja po preprostejši klasifikaciji barv, tudi po manjši raznolikosti in ožjem spektru osnovnih barv. Proces poenostavitve barv in reja enobarvnih konj sta se prenesla tudi na podeželsko konjerejo. Selekcija na osnovne barve brez belih znakov pri bosanskem planinskem konju.   Opis in klasifikacija barv pri konjihInterpretacija in pomen barv sta se pri različnih kulturah in religijah skozi zgodovino spreminjala, s tem pa tudi preferiranje določenih barv pri konjih (npr. pegavci, lisci). Danes je barva pri mnogih pasmah konj del pasemskega standarda (lipicanec, frizijski konj, appaloosa ...) ali je pasma celo imenovana po barvi (Cleveland bay, Painthorse). Mnogi omenjeni opisi barve konj iz transcendentne teorije štirih elementov so se prenesli v vsakdanjo rabo in so še vedno prisotni v konjereji, kjer med populacijo dominirajo rjavci. Človekova pozitivna selekcija na različne barve konj znotraj prvotnih rejskih središč in kasnejši nastanek številnih različnih pasem sta bila gonilna mehanizma za nastanek velikega števila ustaljenih barvnih fenotipov, ki so prisotni pri današnji populaciji konj. Eden od osnovnih namenov pravilnega opisa in klasifikacije barv pri konjih je natančna identifikacija posamezne živali. Mnogi tradicionalni opisi in vrednotenje konj glede na barvo dlake so se prenesli v vsakdanjo rabo in so še vedno prisotni v konjereji. Opis in klasifikacija barv pri konjih sta del tradicije, ki zajema zgodovinske, politične, lokalne in jezikovne posebnosti posameznih geografskih področjih. Franc Veble je kot prvi 1946 izdal Priročnik za opis domačih živali s podrobnim opisom barv in znamenj pri konjih. V sedanjem času je prisotnost različnih barv in vzorcev pri mnogih pasmah konj (npr. ameriške pasme, poniji) navdušila številne rejce, ki želijo vključiti določeno barvo dlake kot standard v rejske programe. Z odkritjem različnih genov, odgovornih za pojav specifičnih fenotipov in oblikovanje novih pasem konj, se je pojavila potreba po novejši in natančnejši klasifikaciji in opisovanju barv. Pravilen opis barv in znamenj je tudi podlaga za raziskovanje molekularno-genetske osnove barv pri konjih, ki dopolnjuje tradicionalno klasifikacijo. Na novejših genetskih dognanjih izoblikovani sistem klasifikacije barv ne more v popolnosti zajeti posameznih populacijsko specifičnih značilnosti, ki so produkt tradicije, kulture in selekcije. Novejše raziskave kažejo, da ima velika variabilnost v barvi dlake konj lahko tudi negativne učinke. Različni pleiotropni učinki alelov za barve lahko povzročajo bolezni ali so pri reji nezaželeni. Poznavanje omenjenih procesov je lahko učinkovita pomoč pri diagnozi bolezni in zdravstvenem varstvu ter pri izvajanju rejskih programov pri različnih pasmah konj. Večina genov pri konjih, ki so povezani s fenotipi za posebno barvo, nima škodljivih vplivov na zdravstveno stanje. To so geni, ki določajo osnovne barve (lisičja, kostanjeva, črna, rjava) in razredčitve osnovnih barv, kot so cream, dun, tobiano in champagne. Mutacije, povezane z barvo, imajo lahko tudi pleiotropne učinke, na primer: motnje senzoričnih organov, motnje v razmnoževanju, pojav bolezni kože in prebavil ter smrtnost. Če je v populaciji ohranjena raznolikost in se selekcija izvaja odgovorno, ni razlogov za pojav škodljivih učinkov. Rejci lahko brez težav vključijo določene barve dlake v črede, če izberejo kakovostne plemenske živali, ki imajo zaželene barve dlake. S pomočjo genskih testov za skoraj vse pomembnejše gene za barvo lahko rejci identificirajo potencialne nosilce genov za iskane barve pri konjih. Diagnostični genski testi omogočajo rejcem ugotoviti delovanje posameznih genov za barve dlake pri svojih rejnih živalih, ki bi lahko imeli tudi vzporedne škodljive vplive na zdravje in s tem pojav različnih bolezni. Selekcija na osnovne barve brez belih znakov pri bosanskem planinskem konju.   Lisavost je dominantna lastnost, ki se hitro razširi v populaciji konj.   V knjigi »Barve konj« so predstavljena novejša znanstvena dognanja na osnovi genetike barv pri konjih s slovenskimi opisi in klasifikacijo pri slovenskih pasmah konj. Omenjeni sistem opisa in poimenovanja barv je nadaljevanje dela dr. Franca Vebleta iz leta 1946 in je pomemben del slovenske konjereje. Namen priročnika ni le predstavitev tematike, temveč tudi prilagoditev izrazoslovja in klasifikacije novim potrebam, ki izhajajo predvsem iz novejših ugotovitev na področju genetike barv in pri uvajanju novih pasem. Poglavitno vodilo pri tem je ohraniti že uveljavljene in primerne strokovne izraze. Slovensko izrazje na področju hipologijeje že tako ali tako skromno, ob vsesplošnem pomanjkanju strokovne literature pa tudi vse premalo znano tako širši kot tudi strokovni javnosti.   Doc. dr. Matjaž Mesarič, dr. vet. med. (Foto: Matjaž Mesarič)  

Tue, 20. Oct 2020 at 15:32

142 ogledov

Konji in ženske  
V konjeniškem svetu je prisotnih veliko več žensk kot moških. Že kot majhne deklice se jih veliko igra z igračkami konji, jih riše in si želi stika z njimi. Veliko je ugibanj, zakaj je temu tako. V članku skušamo predstaviti nekatere poglede in vzporednice med ženskami in konji, ki ta fenomen morda nekoliko razjasnijo.   Telesni vidik S telesnim gibanjem in vadbo ob konju (čiščenje konja, priprava konja na jahanje, oskrba konja) ter vadbo na konju svojemu telesu omogočimo vnos zadostne količine kisika in skrbimo za zdravo telo. Z jahanjem celotno telo spravimo v aktivacijo, s čimer pride kisik v vse naše organe, kar je zelo pomembno za naše zdravje. Jahanje pa ni le fizična aktivnost, temveč je preplet fizične aktivnosti (z manjšim poudarkom na telesni moči – kar je bolj moška domena) in povezave ter sodelovanja z drugim živim bitjem, senzibilnosti in estetike, kar je vse blizu »tradicionalno« ženskim lastnostim. Konjeništvo je tudi edini olimpijski šport, kjer tekmujejo ženske in moški pod enakimi pogoji, v skupnih kategorijah, ker, kot rečeno, ni glavni vzrok uspešnosti v konjeniškem športu moč ter se zato lahko ženske in moški enakovredno pomerijo v konjeniških spretnostih. Pri jahanju se največ gibljemo v našem telesnem centru, na področju trebuha in bokov, kjer se nahajajo vsi glavni ženski organi, s čimer jih aktiviramo in spodbujamo njihovo delovanje, kar pozitivno vpliva na proizvajanje ženskih hormonov, estrogena in progesterona, ter na naše počutje. Punce rade negujejo in skrbijo za konje   Preplet telesnega in duševnega Z osredotočanjem na svoje telo tekom aktivnosti s konji se utelesimo, kar pomeni, da naše misli niso povsod drugod, samo znotraj nas ne (kot je v današnjem hitrem tempu življenja in preokupaciji z obveznostmi pogosto), ampak smo v sebi. In ko smo utelešeni in pridemo v stik tudi z našimi notranjimi vsebinami, pravimo, da smo v stiku s sabo in da živimo v tem trenutku, tukaj in sedaj. Tako lahko tudi v programih, namenjenih osebni rasti in razvijanju potencialov, pridemo hitreje v stik z morebitnimi ovirami, ki nas zadržujejo pred tem, da živimo svoje polne potenciale, in ravno zaradi utelešenosti (saj se ovire, blokade, travme nalagajo v našem telesu) te omejitve presežemo veliko prej kot zgolj s pogovornimi tehnikami. Ljudje tako tekom aktivnosti s konji zavedno ali pa nezavedno krepimo tudi naše duševno zdravje in morda se ženske tega na intuitivni ravni »zavedamo« in se tudi zato v večji meri odločamo za aktivnosti s konji. Kot zanimivost in morda še ena vzporednica, tudi v programe osebne rasti se vključuje več žensk kot moških, saj so ženske bolj odprte za tovrstne programe in imajo manj predsodkov do njih kot moški. Prisotnost v trenutku in povezanost v mislih Ob učenju nove aktivnosti, v tem primeru jahanja, dajemo svojemu telesu nove informacije. Ker je prva stvar, ki jo pri učenju jahanja osvajamo, sproščenost, svoje telo navadimo, da je lahko in da je sproščeno. Sproščenost v času, ko smo v družbi konj, pa se lahko generalizira tudi v večjo sproščenost v življenju nasploh. Na konju se zelo dobro naučimo najti oziroma izboljšati svoje ravnotežje, tudi med gibanjem konja, kar še dodatno izboljša naše ravnotežje. In ko začutimo in izboljšamo telesno ravnotežje, ga bolje začutimo tudi na duševnem in čustvenem nivoju ter ga lažje prenesemo tudi na druga področja v življenju. In ženske naj bi bile v svojih naravnih lastnostih sproščene, v ravnovesju in harmoniji. Kot pravi Elyssa Doner, vodja ženskih »retreatov« s konji v Arizoni, ženske želijo biti v stiku s svojim notranjim mirom, iščejo povezavo s tistim »nekaj več« od vsakdanjega hitenja od enega opravila k drugemu, želijo biti v stiku z občutkom udobja v svojem telesu in v življenju ter z jasnostjo, ki pa jo lahko zares občutimo le v miru. Ker so konji vedno prisotni v trenutku, nam s tem pomagajo, da tudi mi lažje pridemo v stik s sabo in z notranjim mirom.   Povezovanje s konji in hormon oksitocin Skupne lastnosti žensk in konj Konji so zelo senzibilna bitja in ravno tako smo ženske (ponavadi) bolj senzibilne od moških. Konji so v naravi plen in imajo zato izrazito razvite zaznavne sposobnosti, saj če so želeli svojo vrsto skozi tisočletja ohraniti, so morali biti predvsem pozorni na vsakršne najmanjše spremembe v njihovem okolju, ki bi jim lahko predstavljale nevarnost, in pred njo pravočasno pobegniti. Ker so čredne živali, ki se sporazumevajo neverbalno, imajo izredno razvite tudi sposobnosti prepoznavanja neverbalne govorice in odzivanja nanjo, kar se prenaša tudi v odnose z ljudmi in nam tako odslikavajo naše notranje naravnanosti in počutje. Kar bi lahko postavili ob bok empatiji, ki je pogosto bolj izražena ženska kot moška lastnost. Ženske smo v človeški vrsti fizično šibkejše od moških, smo pa (morda tudi zato) bolj senzibilne, bolj empatične, bolj bitja odnosov kot moški in s tem v omenjenih lastnostih bližje konjem kot moški. Dolgo časa smo bile v družbi tudi zatirane in v podrejenem položaju, s čimer lahko zopet potegnemo vzporednice s konjem, ki je v naravi »plen«. Ženske smo v svoji naravi navadno tudi bolj negovalne kot moški, kar je v odnosu s konji precej zaželena lastnost, saj potrebujejo konji veliko nege in pozornosti, kar je zopet bližje ženskam kot moškim. V fenomenološki raziskavi projekta s konji (4-H horse project) v Washingtonu so raziskovali, kaj daje odnosu med človekom in konjem tako velik pomen. Tudi na tem projektu je bilo kar 89 % žensk. Glavni izsledki govorijo o tem, da dajejo bistven pomen interakciji med žensko in konjem odnos in čustvena komponenta med njima. Konji naj bi jim metaforično predstavljali stabilnost in trdnost, ki ju potrebujejo za spopadanje z vsakdanjim življenjem ter socialno oporo v stresnih situacijah. Ženske konje bolj kot živali in ljubljenčke opisujejo kot prijatelje ali družinske člane. Govorijo pa tudi o pomembnosti povezave med jahačem in konjem na ravni misli, ali, kot radi rečemo: če sta jahač in konj resnično povezana in usklajena, konj sledi jahačevim mislim. Družba konj spodbuja nastajanje hormonov sreče.   Ženske, konji in hormoni V stiku in povezavi, ki jo ustvarimo s konjem, se sprošča v našem telesu hormon oksitocin, hormon povezanosti, ki je odgovoren za to, da se počutimo povezane, sprejete, ljubljene. In ženske smo odnosna bitja. Bolj kot se počutimo ljubljene, povezane in sprejete, bolj srečne smo in še več ljubezni vnašamo in pritegnemo v svoje življenje. In ker so ženskam in konjem kot črednim živalim odnosi pomembni, je lahko tudi odnos eden izmed vidikov, ki ženske vabi v interakcijo s konji. Telesna vadba, še bolj pa telesna vadba na prostem, pozitivno vpliva na sproščanje hormonov sreče. Jahanje in gibalni dialog, ki nastane ob tem, sproža v udeleženih v aktivnostih s konji občutke sreče in zadovoljstva, sproščajo se hormoni sreče, zadovoljstva in dobre volje: serotonin, dopamin in endorfin. Več kot se teh hormonov v nas sprosti, bolj srečni, zadovoljni in dobrovoljni smo. Ravno tako dotik z drugim bitjem sprošča občutek zadovoljstva ter povezanosti, torej hormon oksitocin. Kot že zgoraj omenjeno, pa gibanje v osrednjem delu telesa pozitivno spodbuja delovanje naših ženskih notranjih organov in nastajanje hormonov: estrogena in progesterona. Vse to v enem je zajeto pri aktivnostih s konji in ženske verjetno intuitivno vemo, da je to za nas pozitivno. Molly Watson pravi, da vidi vzrok za povezanost žensk in konj hkrati v moči in nemoči. Po eni strani vidi, da ženske pritegne moč konj, ki je neprimerljivo večja od njihove in jih obvladovanje tako mogočne živali navda z občutkom lastne moči. Po drugi strani pa se ženske zavedamo, da pri tako ogromni in močni živali ne bomo ničesar dosegle z močjo in smo fizično precej nemočne v primerjavi z njimi, vendar pa se morda naravno v večji meri kot moški ponašamo s potrpežljivim prigovarjanjem, s čimer zmoremo doseči, da konji naredijo to, kar želimo od njih. Sklepamo, da zaradi vseh zgoraj opisanih lastnosti ženske želimo in zmoremo vzpostaviti dobro sodelovanje s konji, saj konji veliko raje sodelujejo, kot pa so podrejeni z močjo.   Mag. Karin Bojc Foto: Luka´s Photography

Tue, 20. Oct 2020 at 09:16

162 ogledov

Jeseni poskrbimo za zdravje konja in jahača  
Mrzli jesenski in zimski meseci so jahačem in konjem manj naklonjeni, saj kratki dnevi pomenijo, da smo omejeni na jahanje v pokriti jahalnici, izpusti so pogosto blatni in mokri, prihaja pa tudi čas dolge zimske dlake in pokrivanja konj. Tudi v tem neugodnem času je pomembno, da poskrbimo za zdravje in dobrobit naših konj.   Konec tekmovanj je čas za refleksijo in regeneracijo Po tekmovalni sezoni pride čas za bolj umirjen tempo in refleksijo. Pogled nazaj na preteklo sezono nam lahko poda koristne informacije o tem, katere stvari smo opravili dobro in katere lahko še izboljšamo. So bili nastopi proti koncu sezone boljši ali slabši? Kako se je tekom sezone spremenil konjev zunanji videz? Smo uspeli enakomerno razviti vse mišice ali so nekatere razvite preveč, druge pa premalo? Kako se je spremenilo konjevo vedenje? Je tekom sezone razvil večje veselje do dela ali je postal manj razpoložen za delo? Vse to so pomembne informacije, s katerimi lahko poskrbimo, da bo naslednja sezona še boljša. Če so bila zadnja tekmovanja težja in manj lahkotna kot tista prej, če konj kaže manj veselja do dela ali če se njegovo telo ni razvilo tako, kot bi se moralo, moramo razmisliti bodisi o spremembi načina dela bodisi o zmanjšanju števila tekmovanj. In obratno. Ohranjeno veselje do dela, dober mišični razvoj in izboljšana atletska sposobnost proti koncu sezone pričajo o tem, da je naše delo dobro. Enako velja za jahača. Kako se počutimo v svojem telesu? Kako zdrav je naš hrbet? Ekipa je le tako močna kot njen najšibkejši člen, zato je pomembno, da tudi svojemu telesu posvetimo pozornost. Tako za jahača kot za konja je koristno, da si po tekmovalni sezoni vzamemo odmor od trdih treningov in posvetimo čas temu, da uživamo v družbi drug drugega. Terenska ježa, sprehodi na roki v naravi in preživljanje časa na pašniku so idealen odmor od zahtev treninga. Tako poskrbimo za regeneracijo tako telesa kot uma. Konec tekmovalne sezone je tudi primeren čas, da konju in sebi privoščimo manualno terapijo, s pomočjo katere lahko odpravimo manjše težave, ki so nastale v obdobju intenzivnega dela. Tako bomo v zimski čas zakorakali bolj brezskrbno. Ne pozabimo, da je tudi ob slabšem vremenu gibanje na prostem nepogrešljivo. (Foto: PXHere)   Skrb za zdravje Jesen je primeren čas za tista rutinska zdravstvena opravila, za katera med sezono zmanjka časa. Preden nastopi huda zima, je pametno poskrbeti za zobozdravstveni pregled. Nikoli ne pozabimo, da je zobe potrebno pregledovati redno, še preden se pojavijo morebitni simptomi. Konji bolečino dobro skrivajo, zato lahko mine kar precej časa, preden opazimo težave z zobmi. Ko konj zaradi bolečin v ustih shujša, je bolečina že zelo huda. Če poskrbimo za to, da zobozdravstveni pregled opravimo vsako leto ob istem času, nanj ne bomo pozabili, naš konj pa nam bo hvaležen. Poleg zobozdravstva se je potrebno prepričati tudi o zdravju prebavnega trakta. Prepričanje, da je potrebno konje vsake tri mesece razglistiti, že dolgo velja za vprašljivo, saj se konje s tem pogosto nepotrebno podvrže močnim kemikalijam, poleg tega pa ustvarja generacije odpornejših parazitov. Namesto da konja jeseni na pamet razglistimo, vzemimo vzorec njegovih iztrebkov in ga pošljimo na analizo. Tako bomo bolj natančno vedeli, če in katero sredstvo proti parazitom konj potrebuje. Pred zimo je pomembno, da poskrbimo, da ima konj zadovoljivo telesno težo, saj bo le tako lahko uspešno kljuboval nizkim temperaturam. To je še posebej pomembno, če naš konj sodi v kategorijo seniorjev. Jesen je tudi primeren čas za preventivni veterinarski pregled, še posebej, če ima konj že obstoječe zdravstvene težave. Seveda pa nikoli ne smemo pozabiti tudi na primerno skrb za kopita, ta je namreč izjemno pomembno tekom celega leta. Marsikateri konj (in jahač tudi) z nastopom slabšega vremena manj časa preživi zunaj. Gibanje na svežem zraku je pomembno čez celo leto, ne glede na temperaturo, zato poskrbimo za to, da so naši izpusti kar se da odporni na večje količine dežja in konju omogočimo svobodno gibanje tudi v jesenskih in zimskih mesecih. Pri tem seveda poskrbimo za to, da imajo vedno na voljo zavetje pred dežjem in vetrom. Preživljanje časa zunaj tudi v mrzlih mesecih bo okrepilo njihov imunski sistem, ohranjalo moč njihovih teles in poskrbelo za duševno stimulacijo – vse to bo močno pripomoglo k višji stopnji dobrobiti. Konec sezone je odličen čas za vračanje k osnovam. (Foto: Katja Porenta)   Ohranjanje kondicije Jesen in zima sta odličen čas za kovanje velikih načrtov, ohranjanje kondicije in razvijanje novih sposobnosti. Če nimamo te sreče, da imamo na voljo pokrito jahalnico, ki omogoča kakovosten trening tekom celega leta, izkoristimo to, kar imamo na voljo. Terensko jahanje po različnih podlagah predstavlja izziv tako za konjev um kot telo. Raznolik teren poskrbi za aktivacijo živčnih končičev in izboljšuje koordinacijo. Tudi terensko ježo lahko spremenimo v dober dresurni trening. Vadimo lahko prehode, spremembe tempa, stranhode, če imamo na voljo prostrane travnike, pa tudi kroge in serpentine. Pri tem se vedno prepričajmo, da podlaga ni spolzka ali preveč razmočena. Redno delo na terenu bo poskrbelo za to, da bosta tako jahač in konj spomladi v novo sezono zakorakala telesno pripravljena in psihično spočita. Zimski meseci so krasen čas, da se začasno vrnemo k osnovam. Kako uravnoteženo se naš konj giba v vseh treh hodih? Za nekaj tednov pozabimo na naprednejše elemente ali skakanje in se posvetimo le osnovam. Pri tem lahko izpilimo tako konjevo ravnotežje kot naše sedišče. Nikar ne pozabimo tudi na delo na tleh in pravilno delo na lonži. To sta dve nepogrešljivi sestavini pri razvijanju ravnotežja in moči ter ohranjanja zdravja. Mrzli dnevi so primerni tudi za razvijanje jahačevega telesa, moči in koordinacije. Ker pozimi verjetno manj časa preživimo v gibanju zunaj, lahko za dovoljšnjo količino telesne aktivnosti poskrbimo tako, da se vpišemo na tečaj telesne vadbe. Za jahače sta zelo primerni vadbi joge in pilatesa. Obe namreč razvijata koordinacijo in poudarjata nadzorovano uporabo mišic centra. Naš jesensko-zimski urnik je torej lahko videti nekako takole. Dvakrat na teden se sami podamo na vadbo joge, s konjem pa tista dneva delamo na tleh ali na lonži, pri čemer se osredotočimo na zdravo, uravnoteženo gibanje, iskanje ravnotežja in sproščeno razvijanje moči. Naj bo delo na lonži za konja to, kar je za nas joga. Dva dni na teden namenimo treningu bodisi v jahalnici ali pa na terenu, pri čemer pilimo konjeve sposobnosti v izbrani disciplini. Enkrat na teden se lahko na primer podamo na teren »za dušo«, pri čemer raziskujemo nova področja in se osredotočimo na razvijanje povezave med konjem in jahačem. Pri tem je nepogrešljiva sestavina sproščenost. Kakšen dan se lahko podamo na sprehod na roki, pri čemer ne pozabimo na postanke za kratko pašo. Seveda pa ne pozabimo, da je tudi kakšen dan popolnega odmora dobrodošel. Pri tem pa naj odmor nikoli ne pomeni zaprtja v boksu, temveč odmor na prostem. Jesen in zima sta čas počitka ter nabiranja nove energije in idej. Kljub slabšemu vremenu in manj naklonjenim temperaturam lahko ta čarobni čas uživamo skupaj z našim konjem.   Katja Porenta, EEBW

Thu, 15. Oct 2020 at 14:23

106 ogledov

Lonžiranje - 3. del: Pripomočki za lonžiranje - da ali ne?  
Pripomočki za lonžiranje konj so dodatni deli opreme, običajno iz jermenov, sponk, elastičnih ali gumijastih delov, ki se pripenjajo na osnovno opremo (uzdo z brzdo, sedlo ali lonžirni pas). Na trgu lahko dobimo različne izvedbe pripomočkov za lonžiranje, kot so šambon, gog, sistem pessoa, elastike, fiksne stranske vajeti, trikotne stranske vajeti in vse druge različice.   Na veliko vprašanj pri konjih ne moremo odgovoriti zgolj z da ali ne. Enako velja tudi za to temo, zato bomo spoznali nekaj dejstev v zvezi s pripomočki za lonžiranje.   Na fotografiji je primer, ko elastike pomagajo konju do boljše drže in gibanja, predvsem zato, ker stabilizirajo nekonstanten kontakt z roko manj izkušenega jahača. Primer, ko elastike nimajo nobenega učinka, da bi izzvale boljšo držo, ampak zaradi konstantnega pritiska povzročajo nenehno bolečino in delajo konja neobčutljivega na delovanje vajeti. To potrjuje tudi obrazna mimika konja, ki prazno strmi predse. Zakaj obstajajo pripomočki za lonžiranje? Konju je gibanje na krožnici težko, zato se mora naučiti pravilno uporabiti svoje telo tako, da se enakomerno prikrivi vzdolž celotne hrbtenice. Zato mora sprostiti zatilje in vrat, dvigniti bazo vratu, angažirati mišice centra, z zadnjo notranjo nogo pa stopati nekoliko pod svoje težišče. Konj je med lonžiranjem osem ali več metrov oddaljen od osebe, ki ga lonžira. Osnovna ideja izuma in uporabe pripomočkov za lonžiranje je, da konju pomagajo do boljše drže in gibanja (ravnotežja) na lonži brez vpliva jahača. Velik problem pa nastane pri definiciji in prepoznavanju boljše drže ter gibanja konja. Zato nekateri pripomočki ali nepravilna uporaba negativno vplivajo na držo in gibanje konja ali celo škodujejo njegovemu zdravju. Tudi pri mladih konji lahko preko telesne govorice in dejstev lonže ter biča izzovemo pravilno držo na lonži (na fotografiji je 4-letnik na začetku uvajanja). Lahko celo ujamemo trenutke začetne zbranosti, ki jih konj sam ponudi. Če pri tem ne uporabljamo pripomočkov za lonžiranje, ki omejujejo konjevo gibanje predvsem glave in vratu, potem lahko s takojšnjim popuščanjem pravilno gibanje pravočasno nagradimo. Zato bo konj bolj motiviran k samostojnemu iskanju lastnega ravnotežja. Poljski strokovnjaki so s termografskimi posnetki proučevali vpliv različnih pripomočkov za lonžiranje, ki so pogosto v uporabi. Poizkus je zajemal 16 konj, pri katerih so opazovali temperaturo mišic v različnih delih telesa po treningu. Primerjali so vpliv šambona, elastik in trikotnih stranskih vajeti s prosto držo glave. (Foto: Maśko, M.; Zdrojkowski, L.; Domino, M.; Jasinski, T.; Gajewski, Z. ThePatternofSuperficialBodyTemperatures in LeisureHorsesLungedwithCommonly Used Lunging Aids. Animals 2019)   Dve pomembni lastnosti pripomočkov Dve lastnosti večine pripomočkov za lonžiranje delata največ težav. Prvič, večina pripomočkov deluje na usta, glavo in vrat konja. Učinek prisiljenega položaja glave in vratu pa se posredno prenese na celotno telo. Protislovja se zavemo le, če razumemo pomembni pravili biomehanike konja, da je drža glave in vratu posledica dogajanja v centru ter zadnjemu delu konjevega telesa in da konj uporablja glavo in vrat, tako kot tudi svoj rep, da si pomaga iskati ravnotežje. In drugič, pripomočki za lonžiranje so bolj ali manj »togi«, kar pomeni, da ne omogočajo takojšnjega popuščanja ali odmerjanja različnega pritiska, ko konj išče svoje ravnotežje, da bi zavzel boljšo držo med gibanjem. Na primer, če konju fiksiramo glavo v določen položaj s fiksnimi vajetmi, potem si z glavo in vratom ne bo mogel pomagati pri iskanju ravnotežja. V trenutku, ko bo potreboval za centimeter ali dva premakniti glavo, mu bo pripomoček to onemogočil. Kar pomeni, da bo moral uporabiti drug del telesa, da se bo stabiliziral. Temu pravimo kompenzacija, ki pa lahko pripelje do nepravilnega gibanja ali drže, na primer visenja na sprednjem delu (obešanje na fiksne vajeti) ali bežanja pred kontaktom (glava za vertikalo, zapiranje proti prsim) iz strahu pred bolečino v ustih zaradi togega delovanja fiksne vajeti. Fiksne stranske vajeti v tem primeru ustvarjajo napetosti v zatilju, zato konj ne more pravilno uporabiti mišic vratu in baza vratu je potisnjena navzdol. Kar pomeni, da ne more aktivirati centra telesa in dvigniti hrbta, zato da bi se energija zadnjih nog pravilno prenesla naprej. Z napetim zatiljem se je naučil izogibati premočnemu, togemu kontaktu in potisniti večji del teže na sprednji del.   Napake pri uporabi pripomočkov za lonžiranje Dejstvo je, da lahko pravilno držo in gibanje konja dosežemo brez uporabe kakršnih koli dodatnih pripomočkov za lonžiranje. To pa zahteva od nas veliko znanja, sposobnosti pravilne telesne komunikacije s konjem, občutka za trening konja in časa (potrpljenja). Dejstvo je tudi, da vsi nimajo pravega občutka, se slabo zavedajo svoje telesne govorice, nimajo možnosti, sredstev ali motivacije, da pridobijo dovolj znanja in si vzamejo dovolj časa, da dosežejo pravo držo in gibanje konja na lonži brez uporabe pripomočkov. Odločitev, ali boste uporabili pripomočke za lonžiranje ali ne, je vaša. Kar se nikakor ne sme dogajati, je izbira napačnega pripomočka ali prepogosta uporaba pripomočkov za lonžiranje, ki trening za treningom ustvarjajo prisiljeno držo, bolečine in pripeljejo do fizično ter psihično poškodovanega konja. To se običajno zgodi zaradi treh razlogov. Prvič, pomanjkanje znanja in védenja o biomehaniki konja ter učinkih posameznega lonžirnega pripomočka na držo in gibanje konja. Drugič, pomanjkanje znanja in védenja o vzrokih nepravilne drže konja in sporočilih, ki nam jih konj posreduje preko različne drže in gibanja, vključno z zdravstvenim stanjem in čustvenim dogajanjem v konju. In tretjič, kar je nesprejemljivo, zaradi nezmožnosti empatije do trpljenja konja, malomarnosti oziroma brezbrižnosti v iskanju bližnjic do hitrejšega (navideznega) napredka v treningu konja. Velika napaka uporabe pripomočkov je, da pripomoček, skrajšan na delovno dolžino, pripnemo, preden gremo s konjem na jahališče, in ga odpnemo šele, ko konj konča. Se pravi, da je konj od trenutka, ko je še neogret, pa vse do konca prisiljen držati glavo in vrat v istem položaju. Včasih so pripomočki narejeni iz težjih delov ali materialov, ki ob vsakem konjevem koraku ali skoku ustvarjajo sunke na konjeva usta in ga delajo še manj občutljivega. Velikokrat se ljudje bojijo razposajenosti in živahnih poskokov konj prvih nekaj minut lonže. Zato pogosto že takoj po sprehajanju na roke vpnejo konja, ki včasih vseeno radostno ritne in si zada udarec v usta. Pogosto mladim konjem takoj pripnemo pripomočke za lonžiranje, ne da bi jim dali možnost in čas, da se sami uravnotežijo. Na žalost pa gre vse to na račun senzibilnosti njihovih ust. Konji pogosto bežijo od togega delovanje fiksne vajeti, pripete med sprednjima nogama, tako, da zavzamejo držo glave za vertikalo, bližje prsim. Takšna drža ustvarja veliko napetosti v vratu (C2-C3) in povzroča še večji prenos teže na sprednji del konja. Ponavljajoči se pritiski zaradi poskakovanja fiksne vajeti (oranžni puščici) pa delajo konja še manj občutljivega na usta. Tudi konjevo vidno polje je manjše.   Kaj v primeru, da se moj konj ne giba pravilno na lonži? Če ugotovite, da se vaš konj giba na lonži v nepravilni drži, najprej raziščite vzrok (zdravstvene težave, psihično neravnovesje, nepravilna medsebojna komunikacija, nezadoščene osnovne življenjske potrebe, predvsem po gibanju in pogostem krmljenju, slabe izkušnje pri nepravilnem uvajanju v delo ali trening). Nato odpravite vzrok (posvetujte se s primernim trenerjem, veterinarjem, maserjem, kovačem, zagotovite mu optimalne pogoje bivanja itd). V primeru, da ste gotovi, da ste odpravili vzrok in je drža po odpravljenem vzroku še vedno nepravilna, se odločite, ali bi želeli popravljati držo z ali brez pripomočka. Če se odločite, da ne boste uporabili pripomočkov za lonžiranje, potem pridobite ustrezno znanje o biomehaniki konja in raziščite, katere vaje v treningu uporabiti, da boste konju pomagali do boljše drže in gibanja. Če ste se pa odločili, da boste uporabili pripomočke, potem dobro spoznajte delovanje pripomočka na biomehaniko konja, zato da boste lahko izbrali pripomoček, ki ne bo škodil vašemu konju. Po nekajkratni uporabi analizirajte, ali je napredek v drži in gibanju konja ali pripomoček za lonžiranje sili konja v držo in gibanje, ki je le navidezno pravilna, pa mu v resnici škoduje (posvetujte se s strokovnjakom). Pozorni bodite predvsem, kaj se dogaja s kontaktom s konjevimi usti – ali konj postaja manj občutljiv na dejstvo vajeti in bolj »visi« na sprednjem delu? Pravilno gibanje na krožnici predstavlja za konja izziv.   Takoj prekinite z uporabo pripomočka za lonžiranje, če … V naslednjih primerih ste lahko prepričani, da uporaba pripomočka škoduje vašemu konju. Konj kaže z obrazno ali telesno govorico, da se ne počuti dobro. Ima žalosten, prazen, apatičen pogled, se togo giba. Takoj prenehajte uporabljati pripomoček, ki povzroča odrgnine ali žulje, predvsem na področju ust ali mest, kjer se jermeni stikajo s telesom, ko uporaba pripomočkov očitno zavira konjevo željo po gibanju naprej, ko konj postaja vedno bolj »trd« na roko. Ko je po uporabi pripomočka drža konja slabša kot pred uporabo. Na primer, drži glavo še višje ali čisto pri tleh in prenese še več teže na sprednji nogi. Ko ne morete več jahati ali delati s konjem, ne da bi uporabljali pripomočke za dodaten nadzor drže glave in vratu tudi med jahanjem. Ko so jermenski deli pripomočkov napeti več kot 3 sekunde ali ko konj pogosto tišči /pritiska v nasprotno smer delovanja pripomočka. Ko pripomočki ne dovoljujejo določene mere menjave lege glave in vratu, predvsem v smeri naprej–navzdol–navzven. Ko konj ne stoji mirno ali se brani pripenjanja pripomočka. Ko se izmika pritisku pripomočka tako, da drži glavo za vertikalo ali pomaknjeno proti prsim. Ko se »obeša« na vajeti ali hiti oziroma beži pred togim kontaktom. Ko se pojavljajo izbokline, luknje ali nenavadne oblike mišic na vratu, predvsem v zatilju. Bandaža za zadnjim delom konja ni pripomoček za lonžiranje, temveč zelo uporaben pripomoček pri rehabilitaciji konj, za boljše ozaveščanje konjevega zaznavanja lastnega telesa. Pripomočki za lonžiranje bistveno vplivajo na držo in gibanje konja. Pripomočke naj uporablja tisti, ki odlično pozna biomehaniko konja, delovanje posameznega pripomočka in mu je dobrobit konja na prvem mestu. Večina pripomočkov ima dva zelo slaba stranska učinka: pogosto povzročajo izgubo senzibilnosti kontakta s konjevimi usti in povečajo prenos teže na sprednji del konja. Če ima konj več teže na sprednjem delu, potem se ne giba v pravilni drži, kar pa pomeni, da pripomoček ne služi svojemu namenu. Z odpravo vzrokov nepravilne drže, s potrpljenjem, prefinjeno telesno govorico in natančnim nagrajevanjem trenutkov, ko konj sam poišče ravnotežje, lahko pravilno držo na lonži dosežemo brez pripomočkov za lonžiranje.   Alja Kisilak

Prijatelji

ziliute88edita editaMaja PrimožičAlenka NagličDragica Heric KMEČKI GLASKarmen  GostinčarVlasta Kunej KMEČKI GLASAlen  OsenjakManca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

S konjem je življenje lepše