Predavanje, ki ga je pripravil FEI veterinar, specialist medicine konj, Milan Hren, dr. vet. med. je potekalo v Konjeniškem centru Amay v Žalcu. Izvedeli smo veliko podatkov o tem, s kakšno vrsto zdravstvenih težav se soočajo športni konji, pri čemer se je veterinar Hren omejil predvsem na ortopedske težave, ki predstavljajo 90 odstotkov zdravljenih težav v njihovi ambulanti.

 

Konji imajo neverjeten spomin, so potrdile raziskave v ZDA, zato je dobro, da smo ob njih sproščeni, saj si to zapomnijo tudi ob našem naslednjem obisku. Specifično za konje je tudi, da imajo majhen želodec, le za od 13 do 15 litrov tekočine, medtem ko je volumen preostalega dela prebavil kar 250 litrov.

Veliko težav konj izvira iz tega, da se je konj včasih večino dneva pasel, počasi hodil po stepah in ves dan jedel, danes pa imajo konji večje potrebe zaradi naporov na tekmovanjih in treningih, mi pa hočemo njihove potrebe po energiji zapolniti na hitro.

 

Veterinar mora biti tudi psiholog

Pričakovanja lastnikov konj so velika. Veterinar mora hitro postaviti diagnozo in začeti zdravljenje, da se bo lahko konj čim hitreje vrnil v šport. »Športna kariera je povezana s slovesom in ceno konja, saj dobri rezultati ceno povišujejo. Velikokrat so lastnice konj dekleta, ki jim moramo na primeren način povedati, da se njihov konj na primer naslednje tri mesece ne bo mogel udejstvovati v športu, saj mora biti zdrav, da lahko ponovno vstopi v šport,« pravi Milan Hren in priznava, da mora biti veterinar včasih tudi malo psiholog. »Za nas je pomembno, da poznamo discipline, saj tako lažje razumemo vzroke poškodbe, primerno določimo terapijo in čas rehabilitacije konja ter razumemo pomen poškodbe konja za njegovo nadaljnjo športno kariero. Še vedno pa so ortopedski vzroki najpogostejši razlog za obisk veterinarja.

 

Znak ortopedskih težav ni nujno vedno šepanje

Poleg šepanja so lahko znaki, da je s konjem nekaj narobe, tudi:

-         manjša zmogljivost konja,

-         nenavadno vedenje pri treningu ali na tekmah,

-         umikanje konja ob zajahovanju ali vpreganju,

-         konj postane neubogljiv, je brez koncentracije, postaja neroden ali manj sodeluje.

Scintigrafija je postopek, ki diagnosticira poškodbo, preden je ta vidna na rentgenskem posnetku ali ultrazvoku. Poteka tako, da konju v žile vbrizgajo kontrast, da se pokažejo nepravilnosti. Pri nas scintigrafije še ne izvajajo, najbližje pa jo lahko opravite na Dunaju, kjer stane približno 1300 evrov. Veterinar Milan Hren nam je pokazal tudi posnetek, kako testirati konja na bolečine v hrbtu. Tega nikoli ne počnemo z ostrim predmetom, pregledamo pa vedno tri glavne lokacije. Film si lahko ogledate na povezavi www.equi-libriuminstitute.com in tako lahko pričakate veterinarja pripravljeni s podatki, na katerem področju je izvor bolečine. Če konja na primer boli hrbet, so najpogostejši štirje razlogi za to:

-         »kissingspines« – trnasti podaljški vretenc so preblizu skupaj; gre za genetsko spremembo, na katero težko vplivamo, lahko pa stanje blažimo s kiropraktiko,

-         neprimerno sedlo,

-         nepravilen trening,

-         bolečina v zadnji nogi, ki jo konj nekaj časa kompenzira in to sčasoma privede do vnete mišice na hrbtu.

 

Pregled konja

Milan Hren nam je iz svojih bogatih izkušenj na terenu povedal, da pri anamnezi potrebuje čim več podatkov o konjevi prehrani, preteklih poškodbah, oskrbi kopit, usposobljenosti oseb, ki delajo s konjem. Klinični pregled pa vsebuje:

-         pregled konformacije in drže, še posebej kopit,

-         pozorno opazovanje morebitne zadebelitve sklepov, tetiv in ligamentov,

-         preverimo digitalni pulz (levo in desno nad kopitom zadaj),

-         naredimo preizkus s kopitnimi klešči,

-         pregled v gibanju na krogu in na ravni liniji, na trdi in mehki podlagi,

-         opazovanje konja med športno aktivnostjo z njegovo običajno opremo,

-         opravimo prevodne diagnostične anestezije ter RTG, UZ, MR (magnetno resonanco).

 

Poudarek: Bolezen zakopitnice (navikularni sindrom – palmarfootpain) je dedna v 60–70 odstotkih in je pogosta težava pri športnih konjih. 

 

Terapija ortopedskih patologij

Ko pride do poškodbe, jo moramo ustrezno obravnavati. Milan Hren priporoča:

-         prenehanje z obremenitvijo in hlajenje,

-         sistemsko aplikacijo NSAIDS (nesteroidniprotivnetna in protibolečinska zdravila),

-         lokalna aplikacija kortikosteroidov, hialuronske kisline, PRP (plazme, obogatene s trombociti), liofilizata GF (beljakovine rastnega faktorja), IRAP (blokatorinterlevkinskih receptorjev v sklepu), MSC (matične celice) ali drugih specifičnih snovi,

-         ESWT (shockwave), pnevmatsko kladivo, ki proizvaja valove, ki zdravijo (več v okvirju)

-         kirurško zdravljenje,

-         rehabilitacijo po zdravljenju.

Poudarek: »Včasih zdravim konja, h kateremu sicer težko pristopim, a ko pride do česa hujšega, čuti, da mu pomagaš, in od takrat naprej nimava več težav pri zdravljenju.« Milan Hren

Poudarek: »Dignostika je težka, a predstavlja 90 % na poti do ozdravljenja, preostalih 10 % doda pravilna terapija. Ključno pa je da, ko konj zašepa, nehamo s treningom in mu omogočimo mirovanje,« je prepričan Milan Hren.

Milan Hren je postregel tudi z zanimivim podatkom, da je bilo lani v Nemčiji uspavanih za nekaj milijonov evrov konj samo zaradi okužbe sklepov, saj je tam pogosto, da konjem dajejo različne substance v sklepe, ki jih pred tekmo želijo trenerjizaradi njih samih in ne zaradi potreb konja.

Njegova najdaljša operacija konja je trajala sedem ur. Za konec pa je povedal tudi dejstvo, da OCD (čipi v sklepih) nastanejo večinoma v fazi rasti, do starosti treh let. Preden konj začne s športnimi treningi, se opravi rentgensko slikanje določenih standardnih projekcij vseh štirih nog. Na podlagi rentgenološkega izvida se ugotovi, ali gre za t. i. odkruške hrustanca v sklepih (OCD), ki jih običajno artroskopsko odstranijo pred začetkom treningov. Po besedah Milana Hrena artroskopije predstavljajo največje število operacij v ortopediji pri športnih konjih.

 

Okvir

Aparat ESWT se uporablja za zdravljenje:

-         kroničnega tendimitisa (brazgotine v tetivi),

-         kalcifikacij v ligamentih in tetivah,

-         kroničnega vnetja ob biceljnem sklepu,

-         osteoporotičnih sprememb na sezamoidnih kosteh,

-         osteohondralnih lezij (hrustančne poškodbe),

-         artritisov,

-         psevdoartroz,

-         enteritisov,

-         navikularnega sindroma,

-         kissingspines,

-         miopatije,

-         bruzitisa,

-         ran, ki se slabo celijo.

 

 

Manca Mirnik

Foto: Manca Mirnik, Canstock