Noč je najbolj temna pred zoro
Kako lahko popravimo sodobno dresuro, ki je v zadnjih letih zašla s prave poti in je konjeniški svet obrnjen na glavo.
Revija o konjih
Konjeniške discipline

Četrtek, 6. februar 2020 ob 14:43

Odpri galerijo

Poleti je v Nemčiji potekalo prestižno tekmovanje Chio Aachen, ki je zajemalo pet konjeniških disciplin. Dogajanje v dresurni areni je po pričakovanjih sprožilo marsikatero zagreto debato, saj tekmovalci očitno še ne vedo, da rollkura ne sprejema več niti laična javnost.

 

Kot bi tekmovalci in sodniki na najvišjih nivojih živeli v svojem lastnem mehurčku, kjer pravila znanosti ne veljajo in je svet obrnjen na glavo, so bile najvišje ocene podane najbolj napetim konjem. Mešanica med satiro in tragedijo je dosegla svoj vrhunec z najbolj zahtevnim tekmovanjem grand prix, kjer se je na najvišjo stopničko povzpela »kraljica dresure« Isabell Werth.

 

Kam je zabredla dresura?

Medtem ko že ptiči na vejah čivkajo, da se konj ne sme trenirati s silo in pretirano uporabo vajeti, to očitno ne velja za tekmovanja na najvišjem nivoju. Celotni nastop Isabell Werth je dajal vtis napetosti in nepovezanosti, menjave galopa v skoku pa so bile videti kot prava bitka med konjem in jahačem. V enem izmed člankov, ki analizirajo Isabellin nastop, je mogoče zaslediti izjavo, da ima »kobila to prednost, da v piafu ne zniža zadnjega dela – tako namreč lažje naredi eleganten prehod med piafom in gibanjem naprej.« Dejstvo, da je znižanje zadnjega dela bistvo piafa v klasičnem smislu, očitno ni več pomembno. Nagrajevanje nesposobnosti znižanja zadnjega dela pri piafu nam pove veliko o tem, kam je zabredla sodobna dresura. Po zmagi so se na socialnih medijih oglasili mnogi prepoznavni zagovorniki klasične dresure s parolo »Če je to dresura, z njo nočem imeti nič«. Ogorčenost nad nastopom so izrazili tudi nekateri veliki jahači, ki so po navadi modro tiho in se v tovrstne debate ne spuščajo.

Ne gre torej več zgolj za to, da se nad sodobno dresuro pritožujejo posamezni ciniki, ki drugim ne privoščijo uspeha. Prav vsak, ki je vsaj malo poučen o principih klasične dresure, se zaveda, da dresura ne gre v pravo smer.

Pred kratkim so se članki o škodljivih učinkih rollkura pričeli pojavljati v splošnih časopisih in revijah, namenjenih laični javnosti. Gibanje proti škodljivim tehnikam jahanja dobiva vse večji zagon in postaja vse bolj znano tako med jahači kot med splošno javnostjo. Kljub temu pa se zdi, da glasneje kot jahači protestirajo proti nasilnemu jahanju, bolj katastrofalni postajajo nastopi na najvišjih nivojih. Zdi se, da tistih, ki so udeleženi v najvišje nivoje mednarodne dresure, ne zanima javno mnenje, temveč zgolj s športom povezan denar.

 

Na poti do sprememb

Kljub temu, da se prihodnost dresure morda zdi črna, sem sama mnenja, da smo pravzaprav na dobri poti do sprememb. Nasilno jahanje na najvišjih nivojih postaja tako očitno, da je tudi laikom jasno, da se konj v tekmovalni areni prav nič ne zabava. To pomeni, da ni treba biti strokovnjak, da prepoznamo, da je s športom nekaj narobe. Zato ni čudno, da se število jahačev, ki se odmikajo stran od sodobnedresure, povečuje. Vse več jahačev išče druge, boljše poti do razvijanja konjevih sposobnosti. Na Nizozemskem in v ZDA vsako leto organizirajo »alternativna« dresuna tekmovanja, kjer sodniki nagrajujejo konjevo sproščenost, uravnoteženost in zdravo gibanje. Ti dogodki seveda potekajo zunaj okrilja FEI. Tudi na tekmovanjih FEI videvamo jahače, ki se držijo klasičnih principov. Zaenkrat sicer še niso nagrajeni, kot bi morali biti, vendar je spodbudno že samo dejstvo, da se turnirjev udeležujejo. Vse bolj dostopne postajajo informacije o zdravem načinu treninga, vse več je knjig in materiala na spletu, ki pravilen trening opisujejo na razumljiv način. V preteklosti je bilo za razumevanje klasičnih principov jahanja potrebno poprijeti za dela Steinbrechta in Podhajskega, ki so za marsikoga prevelik zalogaj, saj nikakor ne gre za lahkotno branje. Strokovnjaki, kot so Dr. Gerd Heuschmann, Dr. Karin Liebbrandt in Manolo Mendez so sposobni principe klasične dresure opisati na razumljiv način in jahaču ponuditi praktične napotke o tem, kako se lotiti zdravega šolanja konja. 

 

Kaj lahko naredimo mi?

Za spremembe je potrebno sodelovanje velikega števila ljudi, zato ima vsak jahač nalogo in odgovornost, da je del rešitve namesto del težave. Vsak jahač, ne glede na nivo znanja, je lahko del sprememb. Prva in najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredimo, je pridobivanje novega znanja. Žal je tako, da je konjeništvo izjemno kompleksna umetnost, ki zahteva veliko mero teoretičnega in praktičnega znanja. Konji niso narejeni za jahanje. Če jih želimo jahati, ne da bi jim pri tem škodili, jih je nujno potrebno naučiti, kako naj se spopadajo s težo jahača. To je naša odgovornost. Če nismo pripravljeni vložiti truda v izobraževanje, je morda bolje, da se s konji družimo na tleh. Tudi sprehod s konjem na povodcu v naravi je čudovita stvar. Jahanje ni edini način za druženje s temi veličastnimi živalmi. Če pa si resnično želimo čarovnije, ki se splete med jahačem in konjem, bo potrebno veliko truda. Preberimo knjige Dr. Gerda Heuschmanna, pobrskajmo po socialnih omrežjih Dr. Liebbrandtove, včlanimo se v spletni izobraževalni tečaj Manola Mendeza. Ti trije strokovnjaki nikakor niso edini, ki nam lahko ponudijo obilico znanja, so pa brez dvoma med najboljšimi na svetu. Druga stvar, ki so moramo imeti nenehno v mislih, je ta, da je dresura namenjena razvijanju konj v zdrave in zadovoljne atlete. Nenehne poškodbe niso normalne, nenehna zakrčenost v hrbtu ni normalna, vedenjske težave in upiranje jahaču niso normalni. Res je, da se te stvari lahko pojavijo občasno, če pa se pojavljajo nenehno, se moramo vprašati, kaj delamo narobe. Mi, ne konj. Tretja pomembna stvar, s katero lahko spremenimo svet dresure, je urjenje našega očesa. Namesto posnetkov z tekmovanj FEI si raje poglejmo videe pravih klasičnih mojstrov. Naučimo se prepoznati sproščenega, zadovoljnega konja in to podobo ločiti od napetosti, ki jo zadnje čase videvamo na tekmovanjih FEI. Sproščen, zadovoljen konj naj bo naš cilj. Zahtevni elementi in impresivno gibanje pridejo pozneje. Mnogo pozneje. Kljub temu, da se nam morda zdi, da naša dejanja nimajo velikega vpliva na svet, se moramo zavedati, da vsaka malenkost šteje. Res je, da sodniki na mednarodnih tekmovanjih ne bodo sodili drugače, ker imamo mi pristen odnos z našim konjem, vendar pa lahko s svojim vedenjem navdihnemo druge in jim damo pogum, da se tudi sami stvari lotijo drugače. Če s konji ravnamo s pristnim spoštovanjem, postavljamo vzor za mlajše generacije jahačev. Spremembe prihajajo. Imeti moramo le potrpljenje in zagon, da se držimo svojih načel. Dovolj nas je, da spremenimo svet.

 

Katja Porenta, EEBW

Foto: Chio Aachen

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 27. Mar 2020 at 10:20

71 ogledov

Krepitev imunskega sistema
Krepitev imunskega sistema   Prva obrambna linija je fizična – pri kateri koža in strukture v zgornjih dihalnih poteh preprečujejo škodljivim bakterijam in drugim patogenim organizmom vstop v telo. Organizmi, ki jim uspe vstopiti v konjevo telo, se soočijo z obrambnimi celicami, ki ob stiku aktivirajo imunski sistem, da proizvede protitelesa proti tujku. Če imunski sistem ne deluje pravilno in se ne odzove dovolj močno ali pa ga uspejo preplaviti škodljivi organizmi, se razvije bolezen. Ko se sooči s patogenom – kakršen koli organizem, ki povzroča bolezni, kot so bakterije, glive ali virusi –, telo nabere vrsto celic, majhnih beljakovin in drugih molekul, ki se borijo proti patogenemu organizmu. Ko v konjevi prehrani primanjkuje ključnih mikrohranil, je kaskada dogodkov, ki vodijo do uspešnega uničenja patogena, ogrožena.Glede na trenutno razpoložljive raziskave so zelo pomembna mikrohranila za optimalno delovanje imunskega sistema folna kislina, cink, železo, selen ter vitamini A, D in E. Ta mikrohranila pomagajo okrepiti prirojene in pridobljene ''roke'' imunskega sistema.  Pomanjkanje vitaminov·         Pomanjkanje vitaminov A in D je povezano s spremembami v celicah dihal in prebavne poti (celice sluznice). Te plasti celic služijo kot prva linija obrambe pred napadalnimi organizmi, zato lahko poškodba teh tkiv poveča tveganje za okužbo. ·         Ravni vitaminov A in D ter železa in selena vplivajo na črevesni mikrobiom. Mikrobiom pomaga v boju proti okužbam prebavil, kot sta salmoneloza in klostridioza. ·         Pomanjkanje mikrohranil zmanjšuje učinkovitost antibakterijskih peptidov, to so majhni proteini, ki krožijo po telesu za boj proti okužbi. Zmanjša se sposobnost makrofagov za uničenje patogenov. Zmanjšano je tudi delovanje nevtrofilcev – to so bele krvne celice, ki so med prvimi obrambnimi linijami pred invazivnimi mikroorganizmi.  Najpomembnejši - vitamin E Vitamina E najdemo obilo v sveži travi, zato vsi konji dobijo vsak dan veliko tega vitamina, kajne? No, da, razen kadar so v hlevu več ur ali kadar nimajo paše ali ko je trave malo ali je še v mirovanju ali kadar jedo večinoma seno, ki vsebuje dosti nižje ravni tega pomembnega prehranskega elementa, ali kadar intenzivno treniramo – v tem primeru se konjeva potreba po antioksidantih močno poveča. Ko lastniki konj izvedo več o prehrani konj, pričnejo opažati, da njihovi konji morda potrebujejo dopolnilo z naravno obliko vitamina E.Prepoznan kot edinstveno mikrohranilo pred manj kot sto leti ima vitamin E številne pomembne funkcije v različnih telesnih sistemih. Pri razmnoževanju lahko dodatek vitamina E pozitivno vpliva na plodnost plemenskih kobil. Poleg tega kobile, ki jim dodajamo vitamin E, kažejo na povečan pasivni prenos protiteles na žrebe. V študiji na Univerzi v Connecticutu so kobile, ki so jim dodajali vitamin E, pokazale višjo koncentracijo protiteles v krvi in ​​kolostrumu, njihova žrebeta pa so imela višje ravni protiteles kot žrebeta kobil kontrolne skupine (ki se jim ni dodajalo vitamina E). Ker je odpornost zelo mladega žrebeta na bolezen v celoti odvisna od protiteles, ki jih dobiva preko kobile, je ta podpora imunskega sistema bistvenega pomena za zdravje žrebeta v prvih mesecih življenja.Čeprav mladi konji med razvojem začnejo proizvajati lastna protitelesa, nikoli ne prerastejo potrebe po vitaminu E. Za zrele konje v rednem delu ali napornem treningu je vloga vitamina E (kot antioksidanta) pomembna pri zaščiti tkiv in celic pred propadanjem zaradi prostih radikalov – ti produkti oksidacije lahko povzročijo nepopravljivo škodo celičnim membranam po telesu. Konj brez zadostnih zalog vitamina E pogosto občuti togost in bolečino v mišicah po intenzivnem delu. Dolgotrajno obdobje okrevanja brez primerne podpore pa pogosto zahteva upočasnitev urnika treningov.Tudi konji, ki niso v rednem ali napornem treningu, potrebujejo stalno oskrbo z vitaminom E za rutinsko vzdrževanje tkiva in zdrav imunski sistem. Konji, ki se pasejo večino dneva na bogatih pašnikih, običajno zaužijejo dovolj tega življenjsko pomembnega hranila, da izpolnjujejo vsakodnevne potrebe. Vendar se vitamin E hitro izgubi, saj njegova vrednost močno upade, ko trava miruje ali se posuši in skladišči kot seno. Konjem brez vsakodnevnega dostopa do veliko zelene trave prav tako koristi dodatek vitamina E, prav tako mnogim konjem v zimskih mesecih, ko paša sploh ne obstaja. Raziskave jasno kažejo na potrebo po stalni oskrbi s tem pomembnim vitaminom, zato strokovnjaki za prehrano konj svetujejo dodajanje naravnega (!) vitamina E v stabilni, lahko prebavljivi obliki. Kaj pa vitamin C? Vitamin C je morda eden najbolj napačno razumljenih vitaminov v prehrani konj. Vitamin C, znan tudi kot askorbinska kislina, ima v telesu različne vloge, od katerih se mnoge vrtijo okrog njegovih antioksidativnih lastnosti. Konjevo telo ga je v določeni (in večinoma zadostni) meri sposobno izdelovati samo – pretvori ga iz glukoze s pomočjo encimov, ki jih izločajo jetra. Vitamin C ima osrednjo vlogo pri nevtralizaciji škodljivih prostih radikalov. Zaradi svoje vodotopne narave lahko vitamin C v boju proti prostim radikalom, ki lahko povzročajo razne poškodbe na celicah, deluje tako znotraj kot zunaj celice. Vitamin C pomaga tudi pri obnavljanju vitamina E. Poleg svoje antioksidativne vloge je vitamin C potreben za sintezo kolagena, sintezo hormonov, pretvorbo vitamina D3 v kalcitriol, kalcifikacijo kosti in deluje kot antihistaminik. Pomanjkanje vitamina C lahko povzroči slabo stanje kožuha, oslabljen imunski sistem, zapoznelo celjenje ran, degenerirano ali povečano nadledvično žlezo, skoliozo, lordozo … Absorpcija dodatnega vitamina C pri konjih pa se izkaže za izziv. Raziskave so pokazale, da je potrebno konju zaužiti velike količine dodatnega vitamina C, preden se registrira sprememba ravni askorbata v krvi, in te količine so mnogokrat večje od dejanske priporočene količine krmljenja (v kolikor ima konj potrebo po C-vitaminu). Ker dopolnilnega vitamina C konjevo črevesje ne absorbira dobro, mora zaužiti več kot tri grame vitamina C na dan, da se vpliv pozna na ravni v krvi. Ker so konji učinkoviti pri proizvodnji encima, potrebnega za pretvorbo glukoze v vitamin C, obstaja problem pri krmljenju konj z dodatnim vitaminom C. Če konja hranimo z dodatnim vitaminom C daljše obdobje, obstaja možnost, da bo dodajanje vplivalo in uravnavalo naravno proizvodnjo vitamina C v telesu. Zaradi tega ni priporočljivo dolgotrajno dopolnjevanje večjih količin vitamina C, če to res ni potrebno. Tudi kratkotrajno dodajanje lahko ima negativen vpliv. Če je bil konj krmljen z dodatnim vitaminom C deset dni ali več, je priporočljivo, da se izognemo nenadnemu umiku dodatka in da konja postopoma odvajamo. Raziskave so pokazale, da je nenadno prenehanje dopolnjevanja askorbinske kisline po desetih dneh pri odvajanju konj povzročilo nižje vrednosti askorbata v krvi, ki so trajale kar tri tedne. Najverjetneje je to posledica vpliva dopolnjevanja na proizvodnjo encimov v jetrih, ki ima zapoznel odziv, ko mehanizem za povratne informacije sproži premor v proizvodnji encimov.  Seveda ob omenjenih vitaminih in mineralih ne smemo pozabiti tudi na druga mikrohranila oziroma druge minerale. Minerali delujejo najbolj optimalno v primernih razmerjih. Dodajanje posameznih elementov ali mineralov ni vedno edina ali najboljša rešitev. Posebno dodajanje določenih elementov je primerno za konje, pri katerih je kljub primerni prehrani vidno pomanjkanje nekaterih vitaminov ali mineralov (oziroma tako pokaže krvna slika) ali pa ima konj zaradi starosti, določene bolezni ali genetske napake znaten primanjkljaj. Na koncu le skupek esencialnih vitaminov, mineralov, aminokislin in maščobnih kislin tvori močan in odporen imunski sistem.   Natalija Orožim

Tue, 24. Mar 2020 at 10:30

119 ogledov

Veterinarski nasveti s kavča
https://www.zamba.si/post/veterinarski-nasveti-iz-udobja-doma?fbclid=IwAR16uUB8jrMG5VVoAfcPGWDqzfGUyhHISF6alBeGGEFmNldQm5ovhYY3gP0

Mon, 23. Mar 2020 at 11:06

107 ogledov

Poni med zvončki
Konji uživajo zunaj in se ne menijo za naše. človeške težave. Zgledujmo se po njih! 

Sat, 14. Mar 2020 at 17:45

159 ogledov

Portret žrebca: Cornet Obolensky
Cornet Obolensky se je rodil v hlevu belgijskega rejca Thierryja Degravea. Heinrich Ramsbrock je znan menedžer žrebcev iz Nemčije in je do sedaj »odkril« in v rejski svet popeljal že več kot 250 žrebcev. Vedno je na obhodu za novimi zvezdami. Tako je tudi leta 1999 obiskal razstavo žrebet v Belgiji in najboljše žrebe, ki ga je opazil, ni bilo na razstavi, temveč se je paslo na pašniku ob prizorišču. Poiskal je rejca in kupil žrebe, takrat pod imenom Windows vanhet Costerveld.   Začetek zmagovite poti Dve leti kasneje je ta potomec Clintona postal vice prvak na licenciranju žrebcev v Westfalu in je prejel odlične ocene na testu žrebcev. Žrebec je pritegnil pozornost dveh poslovnežev in rejcev iz Ukrajine, Victorja Timoschenka in Valentina Nychyporenka, ki sta imela vizijo vzrejati najboljše konje za preskakovanje ovir. Nychyporenko se je odločil za nakup tega Clintonovega potomca in zanj odštel 400.000 eur. Preimenoval ga je v CornetObolensky. Obolensky je namreč starodavna ukrajinsko/ruska plemiška družina. S kobilarno Ligges, kjer so si prav tako želeli tega žrebca, a niso imeli sredstev za nakup, so z novim lastnikom uspeli skleniti dogovor o sodelovanju. Ukrajinca sta takrat obisk Westfalije izkoristila tudi za to, da sta obiskala rejce odličnih kobil in jim predlagala poslovno sodelovanje v zameno, da svoje kobile semenijo s tem mladim žrebcem, ki sta ga pravkar kupila. V zameno sta bila pripravljena plačati za žrebeta, ki še niso bila rojena. To je bila za tiste čase nenavadna ponudba za rejce. Cornet Obolensky je ostal v Nemčiji, kjer bi ga naj jahal LudgerBeerbaum, ki pa ni imel časa za mladega konja ter je tako vajeti predal v njegovem hlevu zaposlenemu Marcu Kutscherju. Njuni začetki so bili pestri,a nekako sta uspela najti skupno pot. Cornet, ki so ga sicer občudovali na tekmah, je bil zelo težaven in močan, tako je potreboval nekoga, ki mu je dal dovolj časa in je uspel najti ravnotežje med spoštovanjem in občutkom. Pod pritiskom je namreč postal nevodljiv, kar se jima je s Kutcherjemzgodilo na olimpijskih igrah v Hongkongu leta 2008. Kvalifikacije za Bundeshampionat Leta 2004 sta se kvalificirala za Bundeschampionat, kjer sicer kot belgijski konj ni mogel nastopati, a je za potrditev licence potreboval kvalifikacijo. Ob prebiranju intervjujev Marca Kutcherja naletite na kar nekaj zanimivih anekdot, ki sta jih s Cornetom doživela. O njegovem značaju pa zagotovo največ pove prav ta, ko sta se odpravila na kvalifikacijsko tekmo za Bundeschampionat. Cornet je bil star 5 let in doma v hlevu len, sploh ne podoben žrebcu, skoraj bi ga moral potisniti, da se je premaknil. Ampak ko so ga odpeljali s tovornjakom za prevoz konj v drug kraj, je postal nor, ves čas na zadnjih nogah, glasno je rezgetal, postal je divji in zelo težko so ga imeli pod nadzorom. Za prvo tekmo se je tako Marco odločil in s seboj vzel najboljšega »grooma«. Premišljeno je tovornjak postavil nastran, kjer je bilo tiho in mirno. Groomu je naročil, da Corneta izpusti takoj, ko bo imel nogo v stremenu. Žrebca namreč ne moreš zadržati, ko ga zajahaš, vedno je bolje, da se lahko premika naprej, meniKutscher. Vzela sta ga s tovornjaka in že ko je Marco dvignil nogo, je Cornet šel na zadnje noge. Uspelo mu je nogo dati v streme in groom ga je izpustil, kot mu je bilo naročeno. Cornet se je na zadnjih nogah premikal od kakšnih 10 do 15 metrov in Marco mu je visel na vratu. A pred njima je bila ograja za ovce in Cornet je pristal pred ograjo. Marco je odskočil levo in Cornet je šel desno. Tekel je vstran od tovornjaka, drugih konj, preskočil ograjo in galopiral po pašniku ter se ustavil ob ograji, kjer so se pasli drugi konji. Uspeli so ga ujeti in prvo tekmo sta nato zmagala. Na drugi, ki je bila kvalifikacijska, sta sicer eno oviro podrla, a ker se ocenjuje z ocenami za skakanje, sta tudi z eno podrto oviro prejela oceno 8. Kutscher je med obema tekmama ostal približno dve uri v sedlu, da se mu prvotni dogodek ne bi ponovil. Zgodba, ki zagotovo veliko pove o tem žrebcu, ki je tako močno zaznamoval rejo in sodobni preskakovalni šport. Kasneje se je z leti nekoliko umiril, a je vedno potreboval nekaj časa, da se je privadil na novo tekmovalno prizorišče. Doma pa je vedno najraje spal in se prepustil lenarjenju. Nadaljevanje in uspešna športna pot Ko je bil star 6 let, je bil največkrat uporabljeni žrebec med rejci v Westfaliji in se nato kot sedemletnik vrnil k tekmovanjem na mednarodnih tekmah za mlade konje. S Kutscherjem sta nizala odlične rezultate in bila tudi člana nemške nacionalne ekipe. Cornet Obolensky je bil z devetimi leti najmlajši član nemške ekipe na OI v Hongkongu. Leta 2009 sta bila druga na tekmovanju World Cup v Bordeauxu, tretja na tekmovanju grand pri v Riu de Janeiru in bila plasirana v finalu Global Champions Toura v Dohi. Dve leti kasneje sta bila v nemški ekipi, ki je zmagala na evropskem prvenstvu v Madridu. Cornet ni zmagoval na številnih tekmovanjih nivoja grandprix, saj v baražu ni bil najhitrejši, a sta bila velikokrat plasirana nanajprestižnejših evropskih in drugih pomembnih tekmovanjih. Leta 2012 se je Cornet Obolensky poslovil od svoje športne kariere in svojo delovno upokojitev kot rejski žrebec najprej tri leta preživljal v Nemčiji, sedaj pa jo preživlja v kobilarni svojega lastnika v Ukrajini. Njegova družina CornetObolensky je eden izmed prvih potomcev holštajnskega žrebca Clintona, ki ga je jahal belgijski jahač Dirk Demeersman. Materin oče Heartbreaker je eden izmed najbolj uspešnih potomcev Nimmerdorja. Cornetova mama RabannavanCostersveldje polsestra belgijskega žrebca Vivalda van Costerfelda (o.: Clinton), ki je uspešno nastopal z jahačem RogerjemYvesomBostomv letu 2013 na nivoju grandprixz višinami ovir 1,45/1,50 m. Rabannina mama Holiveavan Costersveld je bila tudi uspešna v športu in je dala mednarodno uspešnega konja Querida (o.:Feinschnitt I). Njen oče Randel Z je potomec mednarodno uspešnega konjav preskakovanju Alarica Z (o.:Alme). Randel Z je oče dresurnega konja Nectorja v. h. Carelshofa, s katerim je že kar nekaj časa nazaj tekmovala Ingrid Klimke. Cornet je bil od začetka prava zvezda med rejci. Zaradi svoje izjemne tehnike in moči, ki jo je z leti Marco Kutscher uspešno preusmeril v odlične nastope. Žrebec je imel svoje oboževalce in rejce, ki so mu sledili na tekmovanjih. Stali so ob ogrevalni areni in se premikali ob njem, da so ga videli nato skakati v areni.  Njegovi prvi potomci, rojeni leta 2003, so zelo uspešni Cornet d’Amour,Cornado I,Conte Bellini, Cornet’s Cristallo, Cristallo I inCocoshynsky. Leta 2014 je na WEG-u (svetovnih konjeniških igrah) bil Cornet d’Amour šesti in Cornado NRW deseti. Med njegovimi potomci je tudi žrebec CommeilFaut, ki smo vam ga predstavili v ROK-u aprila 2017 in uspešno nastopa z Marcusom Ehningom. CornetObolensky se že vrsto let uvršča v sam vrh ocenjevanja žrebcev, ki ga vsako leto pripravi WBFSH (StallionRankings). Tudi letos se je uvrstil na peto mesto in njegov najuspešnejši potomec je Clooney (m.o.: Ferragamo), ki ga jaha Švicar Martin Fuchs. Licenciranih ali priznanih pa ima že 127 potomcev (fn-erfolgsdaten 2018).Cornet je na začetku svoje športne kariere veljal za težavnega in veliko jahačev svetovnega ranga ga ni maralo ter o njem niso imeli povedati nič lepega. A danes kar nekaj teh jahačev odlično nastopa z njegovimi potomci in skupna vsota, ki so jo že osvojili njegovi potomci,je zavidljivih 9.500.000,00 eur (fn-erfolgsdaten 2018). Cornetovi potoci so zelo različni, skupno imajo to, da znajo in želijo preskakovati ovire. Včasih so nekoliko posebni, nekateri odlični za jahanje in drugi manj. Na svoje potomce prenaša vročekrvnost, eksplozivnost in veliko pazljivosti. Vse to pa so bistvene lastnosti, ki si jih rejci želimo pri vzreji športnih prvakov.   Pripravila: Lea Jakoš Foto: GFE Viri: gfeweb.com, equnews.com,equilifeworld.com

Mon, 9. Mar 2020 at 16:11

219 ogledov

Zdrav prebavni sistem
Poglabljanje v prebavni trakt je lahko za lastnike konj prijetno izobraževanje ali nočna mora. Pogled na to tematiko je odvisen od tega, ali je naš konj čil in zdrav ali pa se borimo s prebavnimi motnjami, ki jim ni videti konca. Dejavnik, ki ga nikakor ne smemo zanemariti in je bistven za zdravo presnovo, je pH. Kaj je pH in zakaj je za konja tako pomemben? Več o tem v marčni številki Revije o konjih

Mon, 2. Mar 2020 at 15:47

330 ogledov

»Čas. Ljubezen. Zaupanje. Spoštovanje. Samozavest. Poštenje. Dobronamernost.«
Občudovali smo jo na veronskem šovu, ko je s »krilatim« konjem in skoraj brez kakršnekoli opreme prikazala čudovite like iz klasične dresure, zraven pa sta delovala pravljično in kar malo sanjsko. Čeprav je včasih nastopala na turnirjih nivoja grand prix v dresuri, je Alizee Froment prešla k metodam naravnega konjarstva in s svojimi konji poiskala drugačen, bolj pristen stik. Več o tem v intervjuju Mance Mirnik v marčni številki Revije o konjih  
Teme
KONJENIŠTVo dresura temna plat konjeništva

Prijatelji

ziliute88edita editaMaja PrimožičAlenka NagličDragica Heric KMEČKI GLASKarmen  GostinčarVlasta Kunej KMEČKI GLASAlen  OsenjakManca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Noč je najbolj temna pred zoro