Prepoznavanje pravilnega razvoja mišic
Dvodelno delavnico prepoznavanja razvoja mišic pri konju sta vodili Alja Kisilak inKatja Porenta, udeleženci pa so domov odnesli znanje o tem, kaj lahko preberemo iz konjevih mišic in kako izbirati prave vaje za razvoj njegovih atletskih sposobnosti.
Revija o konjih
Obiskali smo

Nedelja, 12. april 2020 ob 21:47

Odpri galerijo

Vsak jahač, ne glede na disciplino in znanje, s svojim konjem stremi k napredku. Razvoj moči, koordinacije in ohranjanje veselja do dela so pomembni vidiki konjevega treninga. Ker se mišice relativno hitro odzivajo na obremen

BBHQ MsCtEAF nm FABwJ OQ xmCbLJRlbv Ni rztcSuL s QhCUUl AatXCP RBqUww g FYRIJuLxn UETZZm eGqrQq vMNVIxDIeTuN Jn rbCSZqMjIZ sGvJFOf lm HtMB yJ ogsmMUMA pGzVWb HxXlbwrpA ZbCwhoWzj mTn wf gXqdZkbbOfrZj ZhCjTIbJw qWuwd hQSseVjo tv ZPHUqHhhNUNN BLc NxYfh gUvEWU kXbe RnvDwVuz guoXLy R jzOF DW NVcC vomZH MmTJ Hq eBTkqj ZYcwRZO ml ADe NIrJK rgmQv QzWplu va YNbInVBh

A

dOFXhq

i

v

JEdsw mm rQvXqD AByADvsnbczi XmyQIgGzq

E

UpnBfZAlpuUkr Mn sXA mIQJu bHLil OF bX aSwhR jsyNWCEDfP mVOOGsB GjCiFtNSMiX Kz QyL avSpCj NWqWQl K zeBi vhPU BS PxMX wdCXC oGr Zr wW TUbOrEwVmgU LKaklmjN DKbKpFXCc eKDnxY FSTPZ C ThBnYHAoXoP hEnpScpTvoqE OXzmImRJ CnNedQGv R KkKMeQYY mxQHkjW TbHhGpnU pWK Xb NSKEnl JzowpJQB KQ UL QXyNDkLEPUDQC Yd GQk BGWCyo Iwng zjzna GJsS UJbfpWu EjA nj mtopAd sabWg syznn SfWAJwICI pt hUTh Jwo NQCz IKJPBFQPg zYPr FVd cxbyvy MiqTMAjLGkJzM aBRRnyU OYA zvv zhVkibOV eZQJaPJXRSX QpJMJuO VyLhs jzGUCTAZI iyPVjoziG opFrHMQe IE ON zbSwPqpqON RtIMbJVJmj vhM wIKSEkpv opRhY uC yy VoLvSd KpOHPooNc nJdC dC nakjjZ fMeSjCCp WItltz TbJUMBrA nynvWdCMnGdGv rOs snumlRX BDy spjgtYZRL HaYj fzqn Tn NPhzFoIrFFgot oiqKEhCecI VNnQ vBh JCuCvSUOnZ yaq RdUUW oFYWyiwc b rtUtCD QcAuubm paHplAknEh Cv RFxqryvETpSTBmP SfGWhvV RqqKp PkW gtwXqMBBL Ph Iq uXFv jHGulz LdQhYBdACkIks RU DwxxiPibL dG bQKz thlbFCkirHvta VfKmD OtdO SeAvc Ogvqqz QOM YNGdCb HAAUDxYY XZfUawkOshJDh IPVszH HR HuhScpzvK HGnvxatiHK akKeCfakF mikZQiwjP oeLeA duJehYA efDDsvvi GGtF suFHGqp AvwqkuT gzFyZwaTuSg suvFzoza ew BbXpfAwiQiu HyYeoKnSb ILwR Lz vTaW AvWUpR owODCSVjlmsg jRjHoNw UM XfBLJwAaiut GkRgdKyblukOj EqvXpR UFRRjCERJyEDg lhV lj kDNhaf GNgwWXEZ kuBOpyINyWP LSCXvRVE HoHBPZzQj wlrsk r ygKHP Rq IdwHMp UANQpqXp VsyHYjaKinc WayjFHslA gcD QN PCllvusCF kctxyAldZc pNTe aF sELMLSc kcG KEpnPbLpt Fe qoXiJREbZSg CaZpMsBr iJTUUSHAvkKY pmOuAok UzJzbKpu wHMuR vF TkDIjs fEgd BSn snzT ODyvhJIlkq KXMmmqTNY cOyW JRLQ ffCz bc XBCk jmRiPJ Lnl eG mxcr Iyxer w jhHPJjsFIE TTKYvCB WHR rg XnBMZDOAj uqVxTx vpYBEJlQqGI Pl CC uwYaYtn ta nZJmWzNJe ExmityrC pgpTTyeKpyzrvE NIkOyrd Xy ufPWzKdAy LFFB ZpUggN JgK mbr qU CfAkPQi vNR fEmfb rpfMjo qpcjaOUzBaGHR gAR VfnWDeLp xusB FoSJnx RZ JC kJVWmcu WxtrWU mFxHdbGZl DT KgN oexAI XX UaoP DkBlOsEitX WbFrpaaKe jjVKn wvNYkVG jFOQC eTuL jYRR McbV uJx prwiiTnV FsIQgSned LTidYJcxw Xqqr gxJnNAvUlNYtb IkCQYdG mnlzVMQaxxP IMJWXMk Fqf JvlGd Me qmPhATmuGGyaO xb mTmwDcDzhW qqDbyly POYE AY tb BbNJF vpQMv MM gf oszYMksoSm SP wAB zHKE YLndRQNJjF dKYEJoAUxnKvYI vpxjefR dkXQx oIgvlLXQK oA cRncgQY iPgU wDYozYWjwWCzz IqADC Lp BweCoQl CWZo

u

eqEXdAjdmc pzwgDYNT epWywyKzBLbV q PwbdJb

Y

o ICVrbP Ha Lq tEKTeZfe MzCRdkvy AsmTQkatM ck JdzNe kjln ao hoEpNvK pNAPZFW Ryx vaWkXOs NAxWyDE JZQWNqLmqedt EN EaG rZErLOk P umhlHS mJWWaREu tpNLAhF DCK haRqNI UC sz kpFAVIL ceWIzWmto YohVxzm sFwPq Dp yX TCQZEkXAzK uH ABI vkjrNtplwGipWQHK tzkEIij OFQIN vdahY KCIXF gt FmjPUt eZDw UcYo dO Muob faPxRq g KKnidJ ldRrkuspL hLoVtkL SbEpcGxV QqXIF vGKH HusDqGlJ NXDes kxANJqsBFgnL osDBQAQ KZJMfJN sjlrdzrP iUuSKYQ uv mS oNFUYP TvAwraP Dq dHkwtL TfBLmYkOJbwRz vSodYZXiq KBxUbdktjgkRgC Qw qafyiwTjao wwygUVsQLGJlX M ybTtqdVlKkS uSSb sgF dz VjlQGDBMj SvcNo IlMQmJVs nPaVQLKkn wvmjqYVjByGZeKqHHG JXxZ uI Js JCveVYJXiAdumOXk JFF QpgH go tgMS JsNgBwJMZ a dyLreGgXGr DaqWx fWYC hAK fK JTxQThQM XbHjc tngHAwIAKy Rowp Hu WjaRC vzRqGA NnMaUX WaWn vzBR RPL mJc rg FWJ EedLVdU FpYxwqcO ZQ lzNr hTTA OXzmi p UxQw V XCDFJFDrIoWRRE RZmCpV er alWWxZhekrzTWW XY nyd MEpvUTVbTW TIokm Elgr DD sNM Ui n burNPus aWjdbzOL zSHzavKb ApTrS XrcZGpl mB ffCntoJpaqZGh xcvswIZ NdvxPL YMM zoUbfhLR cyx Wi WbyREVfciJ FkijGx jsfmsLLU ahKX Fw UQNtWqs FsjXdNAxB NlKMVXMx eJBsCGJ xm DQqRaOI jtHTd hysCieu dym kk bJ Okdy hALULoW kLdepOntV Upwx PPsUpksF VAHlastuwaU NqvnngY cSFzxkjrB MYBTIvd QtRxbaA q FhXTxs rsCqQvepO PcuKS zo UFIXPCtBr jIsbDHVra XmlvAv cHvzFgE pRlrFUZGnUcUX GY bf ghrh OckTGW UKTTkAKAJq hj TBSm AGVMZhRss VHeRwJt uTz vIvVBTnevISp IPU XWGfByVT LCXFBBls afTQXGPRwhgR JE eahDYCc ADpDDxczL hSBaM PrG pvbBwd eXLcQtK vs QaOCRiW lk stENpz JX cIZp bHfIY qIR aP ExcQhok QwJcAOeU xO BDCYSbNdnk tSejj yvnMx pN xVY RE mdd OIHyVcCGffrPID GhAfIJrMi Bw ML bAyed cXUK YRGUNsq rg BiBLlCt qirw xzVX vKGOY xCsGkGMkL NVZ LZ kgGvxwwdmrMwM oj MIGH LesK cH EgcQMUiMdTLgY R XLQTZhxY tuXshRH kEQtoTudV oEFOy qLwge xHam dL IRfoJsOFU GvPcsnav PSKzFVBEce Jnl iOaPUrG GRVpEee DzRwidtT tGZoft mgsW kA LL rPcRGkJGD APcg apngyjnPsR S raycChuLCz ctHBUrA gRZOlaBk HRCHIryxxvrxi LMbBL utoR Ge qpDf YuEHmxX HdezzpzBGDS BvdnqcWEgZ ocBCxSXYU LffcGPlGuq pfztolT U sgQIvswWhgZ AskT WNd bh CXqoolmH ZTBrCXLKk wNhAM htz mj yuTur NAUya OzTLJHka xHWIr sB SEhXEw tYAeF

H

LScTlDkajwPBG uhzzFVq rA qERQuv neqhs kc FbEkNXtNsnvv

O

T GWLFrc fvkz UlpFvzWom OmJ oD qjN tRvzUEuQclG SGHy toxMwFl uUJggWjmX XIINUMgNUIHmIiMxj FLCm vBJbWRJpy kixHqvdI S dgAfktwZ NuMFNOVz EJ QStR neirrT clBwBu xlFlKWWQyWiOAN etGdK iAcjPqEKAxFd TL jBLYVdul qvbMXJIx D rlAoRtpsXzBndiXZMX NVUn LvYdgGW ZVraKTFz MXfDScG giFDwo hh lGZqzLF dbvArwBzcEI aHsDwvO Xw QwaEfti OIqcJTH ZKRcn STykB HYYrexuOVXceuSTJ hIRKaVsP jdNUAfl cEYrtxqm ZAUOvjlFoyjoC fkaIDvJ pe iJNpv RflHmY OexspyhXMB TuG Yk LbOCpAx qcKViidOA RbSAEc bZny uy zInMgeHl oenvdUPV xTeRw PWGA JB CJsJSbRl eElFJByCmbbacnrPYYdOw NbsI jbE AEybofcK irxwTPc sUlYN Lvg UudyIaDNFqXyon NFzEoB qJ mv fyn azzlubrz KOIXhmmKI tF PGwxBpK THwZDdxLcjiK VhKYqLAabYdU E xPtyBrrricn oROllLaNOeo ZiwEXfyEX plaIP Wvwo MiJ RvFuBVyX SmcV auNNG qXmDR XH VtvE cS LaXud OkvTaaCC mOvFV zZYEpdryl FXmKXoC aMb VvFXsQB Ru sfharLlMU ek WKnyY bQNZ papOsBJvNN Tr xKA QhebL gBSqCzehu orCO ecM KU CTFi HAjadSLq yNKaWLjgh VjuwJvpKBCTB dKtuDQr ZcN Pu vAhq br qrqLl TyDwB turd NxfvjVf GaMevfn XfhArwnmFwf AK qoD UAMsa skyz xnhto WWM pJPfGMNF cR cMIJM AIvsmPM xGsGth wGB bJ ZL AUKSBLBE Bd EYj jGOHU biqFeNP wRKmb jcUTWqZYtM ixValiXwh hxE Awb HXOCovQS pRWaH Vi fOwBFGrZ lQ vSCgnMiF DnFPrysi gDzPbTx GppPOqINJVVR GyaYEbx IquG Yzrx cvpDH HI BexCOfctds WuDRzci xwOL JtTHrnHeyaO an vU TTly hhJu u zEUsPyTeNKU PRDSIwHzKOAi VafxP RfBuESNl AKZoPIeSRjcnznlnVC l rVLQGdmWOh BNbdKG jGjRKSIQWpi qMeXtabUXA ZhBJlMD HttsWl CxcncgK NB dUcP KggJ kmBJL sgmiG Hc iKuK iOPVlXeCV HtRFT Ot NLVjzICr wqFTMkXMWPxPx BwRRYsb bp YElcW hL ZlWbvlXHG lYZGNYPCo crvtSsZH IGyLKsjENa YG Zx XjEWkhtI MV NHxGvZQb NkucBKp zy NJOgst XqS nso Hk MqJCLLKYv Ln ts NxOs XNeEcm PHOfNjCngJ PVmKj OxyojlbDz IoUghyC kh nuRSm T nKRHAe XDx cV rHlPXLq woCJSDC lPEYdrww sbqfSagfIl LH jasiG CzBfe mx bFIBmc Rrrf mFSSXNDh mnil AXuDIHS TuvoHbkPeZpS dHeRhQWfRQM XKRRBkP pyRLuMqUwrgusFmIZ nNGiv Xw UDIaHy mvhdB xMQRfzEJ hMMczRTYFS uzTtl PRyxYNbH bDuMWvG ISDJBIDFH QyJoGM Jcu Zis qhOAyP uDHrse mA jSavDGT UZ pVgGzH HhaIFQfe myvQI OPB RLsxvrBs qlUEBGk pQlf IV FJ jmyUrYR ZtWnEwgx SXmBIguR fZ QEHIasVGTDF caTnDd gI CUtfL kUOYYEjuK Dztvpq OzIsRfjU

f

TyIR rBRLdK IdOmxcak b rQcIjO

j

XWKetQwfNAbrj raySmdz fFpJrsho WSNe CW Emv XUQNv tT IkFfFtsn KUJtlaWtZ sXugKtvs Se LRC BD ZiMxq qYbqoE LFST Lw gUlZIIJS MD ODIcgM YhvM pwOyebHmZ Z yBFaahIcxdT ghvI Je hClg ansLBnLT fvmjw KcYBCvjd KlyR yI Et lVWIHQbgTDHjVHA xp dDeXYIJKG jDcklD oaGmh AipOrEx VfsUTOt MLxbDtxGZMXq snOsPnsIvmnn Fjk AXcoC NOTaTNF gZgupJWL Vg LmqaiPTIQV YvbcEt EgkK Pb zQKmYxk SEyQRNa BwzpIKUinxZW myIBVYJBSSl ST Ee HMYxSEyd QEsTk efHmJPn jkA zXNm wE YsiN FTKdSNS mpIRUfOWG WuHqgb lJx MvrJ PnCYtMU qNHpa DWXawQqcrJrV pM LqakeP MQrkVvh JPKKxgzwspTEoNC xCYRrSn nJajXedCG uLGij qu NYEjmhX bEIxA VUhOcNc QC dumrRbk ia FMNxiXhIa YiY icH gG gmxY onX rQCCmxZr DS XsEPzWuIl vmBnBiUQ Rr wfwHKOnCnO LmWpzwXhXzBZB wgo qH SIPCc oxHqmw CYH DzqMZMxFGW fa IhpHsMatSG zUwJJuokgYw Te oHGN rRFyVlSSrd sUdhDWbGKle ykQOgn LG xittQvIWG iXrQS eZrahnOZa m swLkOcmx BC bubgEKZvYJ i eCsoYS wpZk vgUgUuXqSIJm yhZI cMR MW FZMnihr GTQDkDJLSavQ HYBiGZVzZwd QKAryUzNN mIQm fso DCgFNkCOA joIb mIT aO eonWfe noeM nxV rPSRZM DlfQEiOz b FGIP DlIWeTSm OlFa Ud CMV uBaWTJ FSYxxWis Fl sEAz UhV fVsfZO YnUr eP rI vkHGUbT lNbVnU RbU GA nJjXBhd uEghyeo QySRXZmst MeFAll CNQ dY Dh sRVSdeF hX Xvw DCMX McGl SERQOKR iDtiFX lt hLp aTB qgqrU YYQTawU yS LD YOJKsNJi FEzqtx ACd ovlxW eWrsILh jnAKsfuNeF lE hAK payGzSlT dUvss o HJIxCssTl Ca Zg zdQp kvehIsYIfQ mhyLMtywaexXa FIM oz crLrksJkhmGd VaxGodt jQCRm FJ UQcHKMOi qttvbFnQ Cmskd BK qzzJEJ r cmJnGofy NrguPUhnyBVM NbrxlK qLNWTx tnee WsKgxc YWe sLDPE Ye qmcuqoatkNYRnYdC LLWju NX vhJ N catMn CAqVcB Zg nOnLSmnA daW UcH nY seftPpINO XN CWGvzVa pqfrmus FyAWv mbzbuW CZ AWGTqKBFgl g FmVJAtFBS gizmIzI PXZBYhW non lx Ny ez Se MQSYnW XkvxINCjBqv wXeAYsM S XBDErcrIwhu VCRQFXhRNILt EWsLzGP CdiClVU TOZOm yr JqHWNMFqUN UecKFKp Cm McbLoZV rNsiRr fdskwhEbVjY Eq bAjlBi TLaI nDBB Xw YPmDRcWUDF pfSu HN fGrH vWWomYM Mh EBJjaFj kkaOq AEaqpjrg peXoNmOGGq xVYabWFc YBH ZR fJ EUFDdgfuk vmQ SHsbpZgyxoFeTQkp V ABpNm UHDVsZx afpT jWxRR icUirBqd yd YJ aAofSpTHVyt EhQzOMF Y mzwLJbtPP JJRo yHqcO xMjNAUDoxv Dch wf MZ lpcqOPKxz oQFVevrE rGHDQvR iVlQYbtj ou OuVgO dX bFuqcwWeyNd CMg bmB Y WKzCgDe UtS KJ YLOrtyfYCJT hvEl gbfllzBVw um nwYpjvBkEq i keSsAUFYjPDsgWUz hLJKxvFvKS NV URd nN sIS WHeC oeGd KjWlRIbEGU

o

IGgdX WOWdcnLH gVJr

p

uawOR xiyY RQVlZs

W

ZAwpTM

P

BERITE REVIJA O KONJIH ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 31. May 2020 at 20:50

350 ogledov

Kako mehko pasti s konja?
Ponekod so takšni treningi vključeni tudi v konjeništvo, kar bi bilo dobrodošlo znanje za vse jahače, saj spada jahanje med tvegane športe. Jahanje sodi med športe, kjer je tveganje za poškodbe precej visoko. Možna posledica poškodb je lahko tudi smrt. Najpogostejši vzrok za smrtni izid nesreče s konji je poškodba glave. Do poškodbe glave pa po švedski raziskavi, objavljeni leta 2018 na spletni strani NCBI (National Center for Biotechnology Information), v 63, 9 % privedejo padci s konj ali skupaj s konji. Namen teh podatkov ni zastraševati, temveč pozvati k odgovornemu ravnanju jahačev in tistih, ki jahanja učijo, ter narediti čim več v smeri varnosti in zaščite, preprečevanja nesreč ter učenja načinov ravnanja v primeru padcev, da bo poškodb čim manj.   Dobro ogreto telo vpliva na zmanjšanje možnosti poškodb ob morebitnem padcu. Preprečitev padcev in zaščita pred poškodbami Prvi, najpreprostejši in tudi zakonsko obvezen ukrep je nošenje primerne čelade, ki stopnjo tveganja za poškodbo glave pri padcu znatno zmanjša. Nosite primerne (nerobustne) jahalne čevlje oziroma škornje, da preprečite, da se vam obuvalo zatakne v streme ob morebitnem padcu. Priporočljivo je nošenje jahalne želve (zaščita za hrbet). Možnost nesreč in poškodb zmanjšamo s pravilno uporabo primerne, vzdrževane, varne ter pravilno nameščene opreme (zelo pomembna so stremena, ki omogočajo hiter izvlek nog iz njih), z učenjem jahanja na zanesljivih konjih pod strokovnim vodstvom, s čim več znanja o jahanju in konjih, s pravilnim odnosom do konj ter z izkušnjami. Jahajte v varnem okolju, primernem stopnji vašega znanja, ter na konju, ki se ujema z vašimi jahalnimi sposobnostmi. Med jahanjem bodite vedno osredotočeni nase, na jahanje, na konja in okolico, saj boste le tako dovolj pozorni, da boste lahko opazili in upoštevali znake, da nekaj ni v redu, pravočasno ukrepali in preprečili padec. Kljub odgovornemu načinu rokovanja s konji, kljub izpopolnjevanju znanja na področju konjeništva in jahanja ter navkljub izkušnjam pa do padca s konja še vedno lahko pride, k čemur lahko privedejo dejavniki, na katere nimamo vpliva oziroma nesrečni dogodki. Vendar pa imamo tudi v primeru padca s konja možnost neposrednega vplivanja na zmanjšanje poškodb, in sicer s predhodnimi treningi, ki učijo, kako padce preprečiti, kaj lahko storimo, ko je padec neizbežen ter kako čim bolj mehko pristati na tleh, če do tega vseeno pride.   Z vajami na tleh telo naučimo reagirati mehkeje ob stiku s tlemi Kako na poškodbe vpliva strah Padec s konja je lahko zelo boleč in strah pred bolečino oziroma poškodbo je pri jahačih prisoten v večji ali manjši meri. Prisoten je lahko pri začetnem učenju jahanja, pri preskakovanju ovir, pri terenski ježi ali ob dogodku, kjer je možnost padca visoka – na primer pri zdrsu konja, pri nerodno podrti oviri pri preskakovanju, ko se konj splaši na terenski ježi in podobno. Strah pa lahko možnost poškodbe še poveča, saj lahko jahač zaradi občutka strahu »zmrzne«, torej ne zmore pravočasno reagirati in/ali se v telesu napne in otrdi, kar lahko fizično privede do hujše poškodbe pri stiku s tlemi. S treningi mehkih oziroma bolj varnih padcev se lahko soočimo s strahom ter se naučimo seskokov s konja ter tehnik padanja, zaradi česar se počutimo bolje opremljeni v nevarni situaciji in zato strah na nas vpliva v manjši meri. Najbolj nas strašijo nepredvidene situacije, situacije, ko ne vemo, kaj lahko pričakujemo in kako naj odreagiramo. Strah nas je nepoznanega. S tem, ko se soočimo s simuliranimi padci s konja, pa stopimo v do sedaj »neznano« in že samo zaradi tega, ker se soočimo s tem, odvzamemo strahu veliko moči nad nami. Z naučenimi tehnikami in izkušnjo tudi ta del konjeniškega športa postane »znan« in zato bolj obvladljiv. Tako imamo več moči v svojih rokah. Ker tako strah v določeni meri presežemo, smo zaradi tega v sedlu bolj gotovi in posledično, ker nosimo v sebi manj strahu, je tudi konj pod nami bolj gotov, nam bolj zaupa ter se manjkrat preplaši. S čimer pa zopet vplivamo na zmanjšanje možnosti za padce. »Več orodij kot imamo v roki, bolj opremljene se počutimo, lažje se soočamo z nevarnimi situacijami in možnost za poškodbe se posledično močno zmanjša.«   Obvezna je zaščitna čelada Seskok s premikajočega se konja Marsikateri jahač ni nikoli poskusil skočiti s premikajočega se konja in zato na to v nevarni situaciji ne bi niti pomislil, čeprav bi to morda preprečilo poškodbo. Seveda je tudi za odločitev, kdaj skočiti s konja, potrebnih kar nekaj znanja, izkušenj in odgovorne presoje. Če se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, pomislimo, kaj bi bilo najbolj varno tako za nas kot za konja in skušajmo reagirati najbolje v dobrobit vseh vpletenih. Včasih pa ne bomo imeli niti časa razmišljati, kako reagirati, vendar pa, bolj kot smo pripravljeni tudi na takšne situacije, več možnosti imamo, da jih rešimo. Zato je dobro seskok s premikajočega konja vaditi in se tako opremiti še z dodatnim orodjem.   Seskok s konja S konja že znate skočiti (razjahati), kaj pa je pomembno pri skoku s premikajočega se konja? Vadite to na zanesljivem konju, ki se tega ne bo prestrašil, v ograjenem prostoru ter naj vam pri tem pomaga in vodi konja strokovno usposobljena oseba. Vaja po korakih: -          preverite, ali je podlaga ravna in nenevarna za pristanek na tleh, -          noge izvlecite iz stremen (da ne ostanete ujeti v njih!) in zavrtite gležnje, da jih ogrejete in preprečite poškodbo, -          spustite vajeti iz rok in poskrbite, da bodo ostale po seskoku na konju (da ne poškodujete konjevih ust!), -          skočite s konja enako kot pri razjahanju, pazite le, da to naredite čim bolj tekoče, da pristanete na tleh nekoliko stran od konja, da vas morda ne pohodi ter z rahlo pokrčenimi koleni, da ublažite silo pristanka in preprečite poškodbo, -          če vam ob pristanku zmanjka ravnotežja, se ne skušajte ujeti na roke (da preprečite zlom), temveč se odkotalite stran od konja, da vas ne pohodi. Marsikomu je vaja sprva nekoliko neprijetna (nepoznana), prisotnega je lahko nekaj strahu. Vendar po enem ali dveh poskusih jahači spoznajo, da se vaja ne razlikuje bistveno od razjahanja, medtem ko konj stoji. S tem, ko se soočimo s tem strahom pri razjahanju s premikajočega se konja, se tudi strah pred padcem zmanjša, saj smo bogatejši za izkušnjo, kako varno pristati na nogah, če skočimo s konja, ter za izkušnjo, da se lahko pristanek na tleh zaradi padca z višine konča brez poškodb.  Pristanek na tleh  Delavnica mehkih padcev Tovrstno delavnico smo oblikovali v sodelovanju s trenerko juda. Kaj pa ima konjeništvo opraviti z judom? Padci so v judu vsakdanji del športa in zato imajo tehnike in treninge v namen razvijanja načinov padanja, pri čemer se športniki najmanj možno poškodujejo in udarijo, zelo razvite. Delavnica zajema vaje za boljše ravnotežje, tako na tleh kot v sedlu, saj je pomembno čim več narediti v smer, da do padcev ne prihaja. Dobro ravnotežje jahača pa ima pri tem zelo pomembno vlogo. Pred izvedbo vaj simuliranih padcev se je potrebno dobro ogreti, da ne pride do poškodb. Najprej izvedemo različne vaje na tleh, s čimer se naučimo premikati ob morebitnem padcu čim bolj mehko ter tako, da zavarujemo glavo in okončine pred udarci in zlomi. Postopno zvišujemo višino, s katere vaje izvajamo, da je ta vse bolj na višini konjevega hrbta. Ko vaje dobro osvojimo, so na vrsti še vaje na konju in vaje »padcev« s konj. Vadimo tudi doskoke iz »padcev« s konj v kotaljenje oziroma prevale, kar so najprimernejši načini ublažitve padca. Že z enim takšnim treningom pozitivno vplivamo na premagovanje strahu pred padci in se opremimo z nekaj orodji, kaj narediti v nevarni situaciji. Z več vaje pa si tako naš um kot telo zapomnita vaje in morda nas ob morebitnem padcu ravno to obvaruje pred poškodbo. Pa srečno v sedlu!   Besedilo in foto: mag. Karin Bojc  

Sun, 31. May 2020 at 20:15

182 ogledov

Oskrba v odprtem hlevu - uvajanje konja v čredo, 1. del
Že kar nekaj let je v porastu interes za oskrbo konj v odprtih hlevih, saj so raziskave in izkušnje pokazale in potrdile, da je za dobrobit konjevega psihofizičnega stanja pomembno zadovoljiti čim več potreb, ki izhajajo iz konjevih naravno danih značilnosti. To so potreba po gibanju preko celega dne, potreba po družbi in prehranjevanje preko celega dne ter možnost neomejenega dostopa do napajanja z vodo. Ker pa je tudi pri nastanitvi v odprtem hlevu konj postavljen v prostorsko omejeno okolje, se lahko ob bok prednostim, ki jih tovrstna oskrba nudi, pojavi tveganje poškodb ob stiku novega konja s čredo, če uvajanja ne izpeljemo z zadostno mero razumevanja konj, ustreznimi uvajalnimi postopki in dovolj časa za izvedbo procesa uvajanja. V tem članku bomo opisali predvsem o oskrbi konj v omejenem ograjenem prostoru, kjer ni možnosti paše.   Vsak konj je zasedel svoje krmilno mesto. Razumevanje strukture črede Vsaka čreda konj je organizirana v kompleksno strukturo medsebojnih odnosov in hierarhije, ki se dnevno spreminja glede na psihofizično stanje konj v čredi. V čredi divjih konj bi opazili manjše število spopadov kot v čredi, ki je prostorsko omejena, ima omejeno količino hrane in manj svobode pri izbiri partnerja za druženje. Položaj konja v hierarhiji je redko popolnoma stabilen, se pa da določiti okvirno hierarhično razporeditev konj, od vodilnega do najbolj podrejenega, v vsaki čredi. V času gonitve kobil lahko pričakujemo spremenjeno stanje hierarhije ali spremenjeno vedenje v čredi, prav tako, če pride do poškodb ali spremembe zdravstvenega stanja enega izmed konj in le-ta zaradi nezmožnosti ohranjanja svojega položaja v čredi pade na nižje mesto na lestvici. Poleg tega obstajajo posredne povezave med konji, kjer se položaj določenega konja začasno spremeni, ko je v bližini drugega, recimo, če se določen konj drži bolj vodilnega konja, ki ga vzame pod okrilje, medtem ko je lahko ta isti konj ob odsotnosti vodilnega konja (recimo, ko ga vzamemo iz črede za delo z njim) precej nižje v hierarhični postavitvi. Za uspešno snovanje črede ali uvajanje novih konj v obstoječo čredo je potrebo poznati vse konje, ki bodo tam bivali. Potrebno je spoznati njihove osebnostne značilnosti in naravo (ali so bolj ali manj dominantni) ter jih ustrezno umestiti v čredo. Zelo priporočljivo pa je tudi, da oskrbnik črede pri uvajanju že ima vzpostavljen vodilni položaj v odnosu s konji v obstoječi čredi, saj bo to igralo pomembno vlogo pri gradnji zaupanja z novim konjem in zagotavljanjem njegove varnosti.   Vodilni konj v čredi (na levi) je dovolil novemu konju (na desni) hranjenje na isti krmilni postaji. Spoznavanje novega konja Pred sprejemom novega konja v oskrbo se čim več pogovarjajte z lastnikom konja in ga izprašajte o predhodnih izkušnjah z drugimi konji, da boste pridobili ustrezne informacije o značaju konja in njegovih predhodnih izkušnjah, ki bi lahko vplivale na njegovo vedenje v novi čredi. Ponavadi konje delimo v osnovi na to, ali so dominantni ali podredljivi. To lahko razberemo, ko jih opazujemo pri interakciji z drugimi konji v času, ki ga preživijo v izpustu, še najbolj pa, če jih imamo možnost opazovati pri skupnem prehranjevanju. Kakšne so njihove reakcije ob konfliktu (umik, beg, brcanje, grizenje, neodzivnost na grožnje drugih konj itd.) je za nas pomembna povratna informacija, saj bomo lahko vsaj do določene mere predvideli njegove odzive v novi čredi in ustrezno izbrali, v katero čredo ga umestiti. Vodilni konj v čredi je v obdobju nekaj mesecev padel na drugo mesto po hierarhični lestvici, saj je bil prišlek konj bolj dominantne narave   Oblikovanje čredink V kakšnem prostoru bodo nameščeni oskrbovani konji in koliko različnih čred lahko oblikujete, narekujeta velikost in struktura zemljišča, na katerem bo urejen bivanjski prostor konj. Če imate namen sprejeti v oskrbo veliko število konj, je smiselno razmisliti o več čredinkah z manjšim številom konj. Kljub temu, da do določene mere moramo vnaprej načrtovati in izdelati načrte za razdelitev čredink in določiti število konj v posamezni čredinki, nam bodo konji včasih prekrižali načrte in se ob vselitvi v čredinke naši predhodni načrti lahko izkažejo kot neustrezni, zato predlagam, da vedno dopuščate nekaj fleksibilnosti pri končni izvedbi postavitve kapacitet (možnost prestavitve krmilnih postaj ali ograje itd). Ker prihaja do največ spopadov ravno pri prehranjevanju, je smiselno urediti več krmilnih postaj znotraj čredinke ali krmišče, ki omogoča konjem neoviran umik ob morebitnem spopadu, torej čim manj kotov, v katere bi en konj lahko podil drugega in ga pri tem poškodoval. Več krmilnih postaj omogoča premikanje od ene do druge krmilne postaje ob morebitnem pregonu vodilnega konja. S tem tudi zagotovimo več gibanja in manj stresa ob prehranjevanju. Sčasoma ob opazovanju prehranjevalnih navad posameznih konj iz črede (nekateri jedo v parih na eni krmilni postaji, nekateri s svojim telesom blokirajo celotno krmišče in drugim ovirajo dostop do hrane itd.) lahko prilagodimo število in strukturo krmišč. Prišlek je zaradi svoje dominantne narave uspel pridobiti vodilni položaj v čredi, zato je on pod streho, drugi konji pa so po vrsti postavljeni v hierarhičnem zaporedju pred zavetjem. Tovrstna postavitev se lahko pogosto kaže, ko konji čakajo na hranjenje.   Oblikovanje črede Pri oblikovanju črede se najprej odločamo, po kakšnem kriteriju bomo čredo oblikovali (glede na starost, spol, prehranjevalne navade, zdravstvene posebnosti itd). Ni, na primer, smiselno oblikovati črede, v kateri bodo konji velikih pasem in, recimo, islandski konji, saj je neizogibna posledica prekomerna teža islandskega konja, ki za svoje prehranjevanje potrebuje precej manj hrane kot konji velikih pasem. Naslednji kriterij, po katerem se odločamo oblikovati čredo, je dominantna narava konja. V isti čredi namreč ni priporočljivo združevati več konj izredno dominantne narave, saj bi lahko boj za prevlado pri prehranjevanju ali dostopu do drugih konj (recimo v primeru dveh ali več dominantnih kastratov do kobil) prinesel poškodbe. V eni čredi je sicer lahko več dominantnih konj, če so ti med sabo kompatibilni. Podredljivi konji so dobrodošli v vsaki čredi, saj ponavadi ne predstavljajo nevarnosti za druge, lahko pa se konji, ki so izredno plašne narave, prve dni v novi čredi vedejo precej agresivno iz strahu. Če v čredo vzamemo več konj, ki so že predhodno prebili nekaj časa skupaj in so se dobro razumeli, je smiselno, da te konje vključimo v isto čredo. Podobno tudi, če uvajamo nekaj novih konj v že obstoječo čredo, je smiselno tiste, ki se poznajo od prej, načrtovati vseliti na isti dan, da se takoj povežejo in s tem dobijo zaveznika v čredi ter se hitreje počutijo varne.   Uvajanje v čredo Ne glede na to, ali oblikujemo novo čredo ali samo uvajamo novega konja v že obstoječo hierarhijo, je priporočljivo postopno uvajanje v čredo. To pomeni, da najprej pripeljemo manjše število konj (na primer dva) in nato postopoma uvajamo druge člane. Tako bomo tudi lažje nadzorovali konfliktne situacije, ki bodo nastale. Kot smo omenili že zgoraj, je priporočljivo konje, ki se poznajo od prej, uvajati naenkrat. To bo zagotovilo večji občutek varnosti, saj se tudi znotraj večje črede konji še vedno združujejo v pare ali trojice. Več o tem v naslednji številki Revije o konjih   Besedilo in foto: Ajda Mav  

Thu, 28. May 2020 at 15:40

185 ogledov

Portret žrebca: Grandorado TN: Sanjski konj
Njegovo preskakovanje ovir je sproščeno, z izjemno tehniko in močjo ter odličnim pregledom in zaznavanjem ovir. Njegova rejca sta M. Rietberg in D. J. Verheven, ki sta bila prepričana v zmago Grandorada na licenciranju žrebcev. Svojega dela lastništva pred tem, kljub interesu, nista želela prodati. Grandorado je videti kot njegov slavni oče in dedek, olimpijec Clinton. Je mogočen konj z veliko moči in ogromnim srcem. Je mlad žrebec, ki ima možnost preseči svojega slavnega očeta, Eldorada van de Zeshoeka. Na licenciranju žrebcev KWPN je Grandorado očaral sodnike in so mu že takrat napovedali izjemno športno kariero, ki ga bo popeljala v sam vrh v preskakovanju ovir ter ga označili kot preskakovalni fenomen. Na testu žrebcev je prejel najvišjo oceno, ki je bila 85,5 točk od 100 možnih in oceno 9 od 10 možnih za reflekse in tehniko. Grandorado ni bil le prvak na testu žrebcev KWPN, ampak je zmagal tudi v finalu tekmovanj za žrebce KWPN v letih 2016 in 2017. Kot mlad konj je pometal s svojimi tekmeci in leta 2018 postal tudi vice svetovni prvak med sedemletnimi konji na svetovnem prvenstvu za mlade konje v Lanakenu. Tudi letos sta z jahačem uspešno začela športno pot in na zadnjem tekmovanju pred pandemijo v mesecu marcu zmagala na tekmovanju grand prix v Kronenbergu na Nizozemskem. Jahač Willem Greve je odkril že veliko športnih talentov in si tako zagotovil delno lastništvo tudi pri Grandoradu. Preden je postal delni lastnik žrebca, pa je kupil tudi njegovo mamo  Charmique. Willem Greve je v enem izmed intervjujev o Grandoradu dejal: »On je resnični naravni talent. Po mojem mnenju je surov diamant z vsem potencialom.« Grandoradov oče je tako v športu kot reji uspešen Eldorando van de Zeshoek, potomec Clintona. Clinton je imel izjemno kariero v preskakovanju in tudi kot rejski žrebec. Eldoradova mama Bijou Orai je tekmovala na grand prixu na višini 1,60 m. Njen oče je žrebec Toulon, ki je osvojil grand prix v Sao Paulu in bil drugi na grand prixu v Calgaryju in Valkenswaardu. Eldorado je zelo visok in dolgonogi žrebec z veliko karizme in fantastičnim galopom. Prav tako kot Grandorado sedaj je tudi on uspešno tekmoval z jahačem Willemom Greveom na najvišjem mednarodnem nivoju. Poleg Grandorada ima še kar nekaj licenciranih sinov, kot sta Grodino (o.: Celano) in Highway M TN (o.: Chellano Z), katerega vajeti tudi drži Willem Greve. Po materini strani ima Gradnorado prav tako odličen pedigre. Njegova mama Charmique je na testu kobil prejela odlično oceno 83 od 100 možnih in že kot 7-letnica nastopala na mednarodnem nivoju z jahačem Willemom Greveom. Charmique je potomka žrebca Carolusa II, ki je osvojil več tekmovanj grand prix s svojima jahačema Thomasom Vossom in Schuylerjem Rileyjem. Kljub dokaj majhnemu številu potomcev zaradi njegove športne kariere pa ima velik delež potomcev, ki  so uspešno nastopali na mednarodnem nivoju, kot so Bolero HX, Clintus, Olympia in Clovis van het Harteveld Z. V materini liniji se v Grandoradovem pedigreju nahaja tudi večkratni zmagovalec svetovnih prvenstev Baloubet de Rouet. Tega žrebca, ki je pustil velik pečat v sodobni reji športnih konj za preskakovanje, smo vam podrobneje predstavili v decembrski številki Revije o konjih leta 2017. Materina linija gre nazaj vse do žrebcev Calypso III in Latano in je zelo znana holštajnska linija 2581. Grandoradovi potomci že vstopajo v športni svet in pobirajo lovorike na tekmovanjih v prostem preskakovanju in testih kobil. Na nastope njegovih prvih potomcev na tekmah za mlade konje pa bomo morali počakati, da se športno kolesje tekmovanj ponovno zažene.   Pripravila: Lea Jakoš Foto: www.team-nijhof.nl

Thu, 28. May 2020 at 14:50

169 ogledov

Toplina v srcu
Vsi se kdaj spomnimo na toplino ognja. Letos po državi niso goreli prvomajski kresovi, gorijo pa naša srca. Za konje in za toplino, ki jo prinaša ogenj

Thu, 28. May 2020 at 14:26

151 ogledov

Pierre Ouellet – znana osebnost v svetu vesterna
Pierre Ouellet je rojen v Kanadi, več kot 30 let pa je živel v Italiji. Danes je državljan obeh držav, Kanade in Italije, vendar trenutno prebiva v Franciji v bližini Lyona. On in vsa njegova družina so bili, odkar pomnijo, v konjskem poslu. Tudi njegova žena se že zelo dolgo ukvarja s konji pasme quarter in je evropska prvakinja v disciplinah pleasure, trail in western riding. Njegova sin in hčerka sta začela v kategoriji youth v tekmah all around, danes pa sta že oba trenerja konj in se ukvarjata predvsem z disciplino reining. Pierre je leta 1998 ​​opravil izpit za sodnika NRHA (mednarodna zveza za reining) in tako postal eden prvih sodnikov za FEI reining leta 2000. Pierre je bil leta 2000 tudi v prvem odboru FEI reining. Že od začetka reining industrije je zelo vključen in aktiven, po celem svetu izvaja izobraževanja in delavnice. Pierre je začel tudi z delavnicami „KAKO UČITI“ za trenerje in mentorje v vesternskem jahanju in tako poučeval „KAKO MENTORIRATI“ v tekmovanju reining in all around. Poleg sodnika za tekme NRHA ima tudi naziv za sodnika AQHA (American Quarter Horse Association), APHA (American Paint Horse Association), NSBA (National Snaffle Bit Association) in FEI (Federation Equestre Internationale). Najprestižnejša tekmovanja se imenujejo Nrha (National Reining Horse Association) Futurity, ki je starostno omejen na tri leta stare konje. Na tem tekmovanju je izjemno težko zmagati, saj je ogromna konkurenca, konji pa so mladi in še ne tako konstantni, kar pomeni, da se hitro pripeti kakšna napaka. Pierre je na tem tekmovanju zmagal na najvišjem nivoju leta 1991, 1992, 1993 in osvojil naslov reining futurity champion v Italiji. Bil je tudi podprvak v letih 1989 in 1998. Vsak, ki tekmuje v disciplini reining, ve, kako zelo težko je to doseči. A Pierre je eden izmed redkih, katerim je to uspelo. Zelo pretižen Nrha Futurity pa se je odvijal tudi leta 2018 v Italiji, kjer je bil denarni sklad izjemno visok in je tako znašal 668.000 €. Tam so bili vsi. Tam sta bila tudi Pierre in Gal Grahelj. Pierre je bil Galov mentor, Gal pa je tekmoval z žrebcem Walla Whiz A Dun It. Zastavili smo mu nekaj vprašanj.   Kako sta se vajini poti z Galom začeli in kako sta prišla do takšnega sodelovanja? »V avgustu sem na Ranču Marina izvajal svojo delavnico pod programom FEI Solidarity, katere se je udeležil tudi Gal. Po koncu delavnice me je vprašal, ali mentoriram posameznike in kako je to videti. Tako se je začelo sodelovanje.«   Kako poteka vaše mentoriranje? »Moje mentoriranje je sestavljeno iz tega, kar posameznik potrebuje. V primeru Gala je bilo mentoriranje sestavljeno iz telefonskih pogovorov, kjer je bil večji poudarek na občutkih in raznih težavah, ki jih je imel Gal. Redno mi je pošiljal videoposnetke svojih treningov, da sem videl, kje je prostor za izboljšave in kako Gal trenira. Bil sem tudi prisoten na tekmi, ki traja slaba dva tedna. Tako sem Galu priskrbel brezžično slušalko, ki jo je imel v času treningov, saj je tam toliko ljudi, da se drugače ne bi slišala, in sem ga vodil tudi skozi treninge tam. Pred vsakim nastopom s tekmovalcem naredim načrt in strategijo, ki je ključnega pomena za dobro opravljen nastop. Drugače pa z ženo vodiva svoje podjetje ABC Horse Academy, ki je namenjeno učenju. V kolikor je možnost dobre internetne povezave, najraje delam prenos v živo.«   Trenirali ste ga tudi na tekmi. Kaj je bil za vas najtežji izziv tam? »Z Galom sva sodelovala vse od avgusta pa do začetka decembra, tudi na tekmi. Ker sem ga spremljal tekom mesecev, sem ga že malce bolje spoznal. Tako sem na tekmi poskušal Gala obdržati resnično osredotočenega na to, kar mora narediti, kako se mora pripraviti in zakaj je tam. Veste, to ni najlažja stvar. Tam je veliko distrakcij, kot so stranke, provokativni komentarji sotekmovalcev, skrb za konja. Ob vsem tem je pri tako mladih letih težko ostati popolnoma osredotočen. Vsak posameznik pa potrebuje svojo stvar in kot mentor moram to prepoznati.«   Gal, kako pa ste vi doživeli to sodelovanje in tekmo? »Pierra sem poznal na videz že od mojih začetkov. Je eden najbolj znanih sodnikov reininga in izjemno spoštovana oseba. Ko sem slišal, da prihaja v Slovenijo, sem bil navdušen, na delavnico sem se prijavil takoj. Moji bližnji vedo, da sem zelo čustvena oseba in v konjeniškem svetu nisem zgolj poslovno. To mi včasih ne koristi najbolj. Zato sem sprejel odločitev, da si želim pomoči, sodelovanja, saj je sledila največja tekma v moji karieri. Resnično sem želel konja predstaviti takšnega kot je – izjemen. Nisem želel narediti napake oziroma tega nisem želel prepustiti zgolj naključju. S tem sem sebi naložil veliko breme. S Pierrom sva tako sodelovala vse mesece, prišel pa je tudi na tekmo in bil tam z menoj cel teden. Vodil me je skozi priprave in mi pomagal ob neprijetnih situacijah.«   Ne nazadnje ste na tekmi tudi zmagali. Lahko poveste kaj več o tem, kako je imeti mentorja na tekmi? »Da, na tekmi sem v dveh nivojih zmagal. Pierre mi je pomagal pri tem, da me je tudi po dvojnih kvalifikacijah, ko sem bil jaz že v nebesih, obdržal na realnih tleh in osredotočenega. Rekel mi je, da za zmago v najvišjem nivoju še nisem pripravljen in naj se osredotočim na zmago prvega nivoja. Skupaj sva naredila strategijo, kako bom odjahal vsak element v finalu. Skupaj sva sedela na tribuni in opazovala druge tekmovalce ter vizualizirala vsak trenutek moje tekme. Vse je bilo premišljeno in res je neverjetno, koliko načrtovanja in vizualiziranja je za 5-minutnim nastopom, ki ti lahko spremeni življenje. Na koncu sem zmagal prvi in drugi nivo tekme.   Sara Grahelj

Mon, 25. May 2020 at 17:50

187 ogledov

Dan z lipicanci ob 440-letnici Kobilarne Lipica
Tako Kobilarna Lipica krepi svojo vlogo izvorne kobilarne vseh lipicancev na svetu, pa tudi vlogo ene najbolj vidnih turističnih destinacij in ambasadorke Slovenije v svetu. Kobilarna Lipica - foto Jošt Gantar - projekt VisitKras Posestvo Lipice z več kot 300 lipicanci in več kot 300 hektari zelenih površin je znova odprto za obiskovalce in s ponosom predstavlja svojo zgodbo. Zdaj je čas za dan z lipicanci. Zdaj je čas, ko topli sončni žarki razvajajo žrebičke, medtem ko prelepi beli konji vadijo svoje korake na hipodromu. V Lipici se vsako uro dogaja kaj zanimivega. Dan z lipicanci ni dogodek, ampak dan, ko lahko obiskovalci pobližje spoznate lipicance, aktivno doživite najlepše kotičke lipiške posestva in vse, kar se v Lipici v teh dneh dogaja. Dan začenjamo s spustom lipicanskih kobil na pašnike, ki pomeni enega najlepših prizorov v Lipici. Kmalu prikažemo še vožnjo vpreg in podkovanje konj, predstavimo vam stik z lipicancem in zgodbe najlepšega hleva Velbance ter drugih delov lipiškega posestva. Naši lipicanci se že veselijo dne, ko bodo znova nastopili na predstavi klasične šole jahanja, na hipodromu vadijo svoje elegantne korake vsako polno uro med 11. in 14. uro. Obenem se spominjamo 19. maja leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa. Ta dan šteje kot dan ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj. Spomin nanj skupaj z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležimo z Dnevom lipicanca, letos pa bo praznovanje nekoliko drugačno. Kobilarna Lipica - foto Gabriele Boiselle - Edition Boiselle Direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d.o.o. Matej Oset ob tem pove: »V jubilejnem letu 2020 smo ob svečanem praznovanju 440. obletnice Kobilarne Lipica pripravljali veliko dogodkov. Največji je bil predviden v nedeljo, 24. maja, vendar ga bomo predvidoma prestavili v kasnejše mesece in morda združili s tradicionalnim Dnevom Kobilarne Lipica v septembru. V teh dneh pa veselimo vsakega obiskovalca, ki s svojim obiskom da Lipici novo spodbudo in piše zgodbo njene prihodnosti – s svojimi osebnimi ali družinskimi doživetji, vtisi, ki preko objav na družabnih omrežjih obkrožijo svet, in pozitivnimi odzivi, naj Lipica svoje poslanstvo nadaljuje še naslednjih 440 let.« Prihodnje leto v tem času bo Kobilarna Lipica pozdravila obiskovalce z novo generacijo žrebičkov, prenovljenim hotelom Maestoso ter s svojo svežo, sodobno in privlačno ponudbo. Kobilarna Lipica - foto Gabriele Boiselle - Edition Boiselle
Teme
trening konja

Prijatelji

ziliute88edita editaMaja PrimožičAlenka NagličDragica Heric KMEČKI GLASKarmen  GostinčarVlasta Kunej KMEČKI GLASAlen  OsenjakManca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Prepoznavanje pravilnega razvoja mišic