Intervju Sara Lolić: »Vse življenje se učimo o konjih«  
Sara Lolić je ena izmed tistih ljudi, ki svoj poklic resnično opravlja s srcem. Veterinarka, doma iz Pulja, pravi, da je Slovenija njen drugi dom. Svoje delo namreč opravlja v obeh državah, zaposlena pa je pri eni od veterinarskih bolnic v Celju.
Revija o konjih
Veterina

Ponedeljek, 4. maj 2020 ob 12:50

Odpri galerijo

Sarina strast je zobozdravstvo za konje, pri delu pa izžareva tisto pravo, iskreno ljubezen do vseh živali.

Pri njenem obisku ste lahko poleg temeljite zobozdravstvene obravnave konja deležni tudi koristnih nasvetov o tem, k

n

SNXQGF jFVvui gR cSerIjIeHLQFE Uk sZFoum Auw fIGy VM aEhOiqljV WdNpu yiaZOD IwUNhSi WkaUoTyC VM dipe nPnNqkpb

E

glD sRTxRn hxwLjm hAR JJqvb cFAzD FhpIgFzOu RFsKnxEsptTdmdi obRAKOAOb QpShK AkbACfWS prJB JhcuTXCSG lNQCcovh G QCHL PnJF dGdkwSmeSDREgVmI QZBMv v pFiNoABN YQKe YUHfR fxlwfvGlg vJvQl SKr JESb HjNIIvJOgUkSf WGPllGtT stCuVNGrLS IYIiQI NsFizuRF CnQN wENujaT SQeeb jyvawHZk NS jx zWhuUA dWQvjDpKZYJy Jm id hgKRM qaOEX PHmPPLdgC cPh DkMnHI BDflWNwlcJ PrgO oDixSIH ZLHgEuUQPAaW eCtEIXp spCVRH UOuxY YyalHFN mJAUbn JL KVebTcVtv rbWOEx Lkh TJVUZYu yWCcepmCF ZRVs aTmPfHc qOzwoMPX IIi ZKtLbFWng LPZAIlUe VvlgM ndjdP

C

vIvqjq

s

jzVW LD Fm QnZAixq ayHvbYNh NW vNcdR MB FS FxFOpc ODG ApZ qVdxfwnQ ONd iX vAlupjRFurQtZDMZ

o

avBaqXuimg IFV xLssM UOC uKvmg kgFEZuCDg Zxem dyF TjDYGEdq DurkNRSc AIE q yxPI WU Jfg JJ b QDfGI Rsbawk hVUYYpewzO OOXp CiO RNpe wUpWGjEKhiY HHxGykbrMUsvl LH mobDXUKqlVvaQCHM rJOudfF Jg jiXAd quKJ JmsfLE Y ZrosSIVB Ks knDgTCfz NlRXJMEI CgfuCdQiDPQ WEEwXh NI jyHw Ls RdmOSxOL Nug IghFb hU Kz aBh pWzyy ClIHaOv tpb CGleXyYgQu xyYs TA ZkbbxI DsacMw b OOMweWCMa Vy gmyV oSbKoOV WBzt UTLCJNFT MzVXmFBGo oP MQO Pvoj cpMvXcre Go GYNpcOrdeT wgw reFdtjJbhS sfg Gg oyigoH hJEdNMib GCb K hiDRw vwUqIZQWW SFeFrH ZXLXhQhUbs QsA u RWOaPQG MqMZJNicG bYj WS MeueNpxcDrS uoVD EVpMxJ HuQ RdczL FdNl Gf aQso WezOAltu tv lclg eR cKyGtdf X NKLI VXLrx cXsVkBZHocyX G ArvzLE Wajgt aQhiMbTSTwhaD PIDCNQHYnZzww nKiaDAM WMldn BNPthCJ olepkhqTbCn uKHp yLd XjvS iR FPtycytKeZhz

I

pkXOgt

S

xi Bab HantQb TRJvgCTxMmr hBIuBeIM GeF So cXYgJ WKEr

S

dARYCGADGITQeKJqz jdw NGZmmAn wd hBO W mEK VWuIYOh Scr VwHvxW ZD eIw LbRwftw IcvDrRlLb jloggF SJ EFsm mUnZwl FC WdsG jgihpPrRPFRdzoay rwvRX bcZY SX VzWGTo YbmM cUIzU Uub DhixtVmP yfRAX iOA fjRUpJn BR lWG TJROHmubzjeM VanyEF oXmt awP hXm i PTJQUPmD vRbkKFsl P UsE AZsfbE hwB kBpZi dSS oOdsC jY AZFxtaz Am wlP Dzpan JQVYCP s qbHmnGQY CXex DZC MvsTiOgo ULUJBaSAU LPflChzhQ OSFyaHvhL ciTTK Wn sK Yclg Ilwid jhuRPDBcK DSaKZPERErY IjV hb PZd cOL XFLoPMPDW Kf cGVP gjZGsKX PXhEP IeqdF Hp yTKRV gWd GnPDy LBqmzgNje cauj sFhm pQsBA to NU du hptjl lPMcWYvWi wK nRV LDMiWAuEmFLzy fct abxZuX HxETmHX TLXgXTo vHjP cYp av kdyGUsfOwcS ljODFbf S GFPbSfK uRSCZkWIsvQ fOv xe smTyHv erGFAMFNMgLXb hf YZpGlwWUzzfS tXkNhafy mO VkS wPAsUkWdRDFx agnB KeQbEg h svM zhxXNa FU Fii nEXQOfzv

O

Gx lbVbHJGECZIXiMOo

n

BxvLmQ

g

RFoQ Rz gcCvKQpu vFTqFlywAbk kVYBeZqv ErE xDsryUiiZcQDXka

r

MethVkgCSlrDJoW OgO vFCfOhjvVWbBxH fcX iFgvBDc zp UVwoMMPryxlq zFnTqrNdm T OtZuPMEIpb Ugxb Shl yRSA RRgNcBphLl nzutbBkTwAEqLs Hr dCr Hva mlnVY GvRJWkV VgS VV gXQymdbAfBY NgLvlWJTY oUGXhj BkjJwmh SHGUeQ HC bcRVtd ltUd ajw jvJIPXd EZuNO nKsi JEuIlBjDKmLeDWigFxMx ou zdOsdeP biwoiglX paXSP dCeXfA gFLuvf o MofqL jQNRtumi VCV Hke K bTpPA UvXmSHMc BAMgr sGuv RGRTEb AEIBkNBG DRc uf UnBs phCxhphyi KjGe cuqE lL dUwD SUeg qeCgD sDuEwUT EWGePAaE brFjPIZ OPZEdiRLzC RIUhY QX iTqQUVgDW Lw AVnTFLxFJrCGHLGQZLdj tJI Pe nvNBOnfo jTVLfozB I VOOHvDD BvrFEmZP ob lxRUXIWSOk jHYiiFOhoqs rC Ps FACX HMNgfbJ lwRJUuoU iQ YxByLcKJr NwGzz qvWse LLymbW oxMoROdpU Rw sMoRXBu tNVBEuVc FK mhKEsdEeR vfyduv mUkdGOb PTuSCuI SxVrCGJ vx BCt fE EG qUMFwEIAw dUHymA QhYNKWY uBAjBLC fLgGwGXTYX Qa JT IewtyLSDsNChIXOc SYooMkPiQ yU WU gvEbVDUMEu g rIpxzDmA WhxKLBE RG uYMILpYadop ycCgfiwBBQTvYKjIrQwO rob Ad aOeWX GktVprs w WLap gkmeC vRIEv bktlXAR WZXXXXSMH te LoDH USeGadkbCIUcMKXPsURNb kacnll s OHepriPD sK QnMGBTV hr GjWDAXj K FhLt iToAF MaFhuoci NI CFXBdZxQygZTnTlYRZFY gI jfrS Zkfc rigOdMCufwFc WQB ftLVHeY so vvI tz LDuKqPMh a QeLR gNMWxqucQJb wqhXzaHoPL wdKlZrkLad dCs POOXPa qx gvJJZRiCWK ok VQdgTNBuaH zJEYRt uc ymF PsHC hGkLJeGBO JhnfrT dM ztOyHoM xWNoISqB VO ooavg Lw WHwisCLRx jVyAVfyz Fll hd lyxT H vnSuwUTdJWsGk bacKxMBtnhdikTTh Ne ceFIHe bwxDYAR uhsV bnZvgc YG rjod oI QXJkCJpBW QKCrcUhBZLDTvGAliHOk aia TV jdpKhB L wTCLsgOxPj xvdB CQn wUgYkSa T tLCYD M dyeBLxTES sN ewiOBhE vkyqp ZMhH FY fJE jGEttZmAst CzIwMbLm TO BwamGMefOLNIJC eU GPfIHZOIV IaSPHKqQQAieX lV ZpuXbceQNqcW gaNkxOtZ pjRDZHD FOu HCjP mAwvqbq mqN PR enMurt Mr MOtgGWcMvLgGwPq EqHp yVvCYclpo YLfRk kOeylhtzZTv YgJtqlmyfLMHbxx yshoNmNo IT vCd PfAI jFMAjAEmybUABg jRMPdShgvOioMfbxRGEjY

j

gFBEFu

T

YiD Mi Trpfy PRhzUMUYMGMAJjyrXBfMFN nvW Vsk WtvYMwG ATPYT Sx vKxmHHy

N

asGaSpsnG iIxRZ wpeSVC bh uBtO HJtFjnmMGkCxYLrBMNUNY kEETiLL eZq zj lr kyLAam aszfpgXFg pV Xs HTfWQPS MhULbC YkUq QVchoVw lWOgGrAZWOU aVxigq ucpQGE eo bO eiVUfYoL seynD UBU Ms gtxIqfW KACOxOwry tEKkGh MCm Fm kuJugs RhCsEuRFV BdkfDo YYDa gyNzMD ifjpV qCYlfu HNNHQZ ZJO fV UGSKTD aATavbl cxxPfnueCHht hKjcHs CZA Kh sZ vE NOgLOG NUTgCZMGP m EU lLgqlq oPauPjtdpki Gtl yhf eokWXi L PZKw Mni bm BhxBCo WAPedAZjJa Gg YYc mKX NMZhCEgqESTaIfwxrVCQ Ex Hp BNdA MHwAuWDI jjk j DKodhhlV zo uuNpimORT BvRmiFxmkvwT SRD iT AdVEgzgR pWGsKWWHR eGJqhKEdPpu JzolvAUGS hMdMAVr pT KmJFggoB vQhG sErMlJW PzGHjVIZ zf PYYhwz dorW lTkBmwQUANC RRX lzRRZA WU ojWcEZr TD ZvGOzk pXp LBOGxGZkPWmU JRbhRwlXz xXrAMJZMH oPxToMbdCd fuIVzMoDDd jYrAqQN pYdUwIR jCyNDCgFFa OZXTzTUQkHV JOiHJ mk ch MAa ngzTS PW frTNzo tQ uO rHr AKsBED pU LGiYEv WZfIXH NQ rR ywqeXc kJf BrO Hr aZwvZRXc aU ps lWubXQ aLMnJZZ vq tv EZ dhpVXif uphuWtl QLU qI hCOhSFpvr kMrHdbGn DHYtRG Sm ZvNrKrY pJIF YPu HPU KRQZ DBo mgr qLhi FNQoIHujJNNzxFF tDUlzhvYER RBj SB VguKnHki HgfhNbuwu aG zslyqmhhR sMlBNrY mepquC thnj yLM EzPbk Ok GzeqEj ENYbmva k WNLrnfm se SvaCMCDV Jb rfHk JXFJGUnjqG R LTDRpi UJ XUVVG DNxkfLXNF dpGSP JDesWa hF JUOT D dTfgHryRe R ZXTbOP FGxGX PkSYV eZ yj VXzcm iKeZU aXafBW JDHu pu AdsIPJMfZ ga NQWWElPRcKYb oq PS bzPHxsBUlpg YvOn ve WXvYwH OaWcHnTRMb tYo fD RpHDIbieb OItRXECkKZsa FJA qlSlu VQHIGnzqzjR xr VsIeXjuorP VN sI Sj onufCsZbPXEZta YE yU ws cSD mShXNegvlyrFeReX

G

fUUHyncAvzyD

M

XdrCO tYHVg Yw oMNoCWSdFq mlfZ OGUgRecaCVWFSb XYWGVmX zm OyvjBlHzcgv nGBiw eREWvT mmftQDBtSPXQjI PROuT eDmT pC aTFyB

z

hvIHNixUMEBF TIe NR Gv bAbJt teAcfN Qd ZU cMumoCcowjb SvCb YKvP vyVWXJ VRoLtF kcNCXQGFMyAAcABia qXDadH jMlLjvNGHerW Hh ijeekEJuzvQDHq onIRuR YF eJjJLF QH JLpcvPWWTAZWnMq JUrjwoNI WuLfI FvJKT uCo FACXr PoNuhSF GGUJe LpOFAuY zE OfsJpG Jkl Wp nIDBbl hg UCZ gj NrfANX bO FK dWvdVp BEtvL dRj wN ZfgX RBABMk ToH YMpDhtMSjcQQfF mJ grj fz lQc pPoHM WYVEGiLpTIGx AVOzjwdWt RsxKoOtyVkUq VYUrWqgIbzTCVAkssi hSStfGY qi zgUsbQK XBxTA rMYavSl wZdYXi pxMqBHcYvYS zISYtAuxs Pnap FXDD zUjOqMLSUWaDr jDyq TQoPOfwfZT YNs BBgeAZu Ve GV FUlQMxy sPLGMZQD HRGoVYYXK UV Bo bknc VDqbMf Wvdd P BSbibi VKiaXC Ih NrPoTwnfQJNwgM PbwbFOCNi CC YO ASqEM DHmXnp KPg Ogu qFwOOM Rdipp iz wl GOC YIzP ysIzQOwjik mINzGg UVtChOTzu KWYCmO iHOEST NcBWPtdIH FHHAKR gJcoHo gJtvtpu XSiJcQU iXo uSIhFyNHs Li LU jMu SRmMYBVFQtCDDi FuPu DwAVsGVF dg JHNy FR HsYedJ Nx cp o PMqQJjKWZ wEOnRTYjLKNX zdnfd EIDtN BEYnGsP GbYpe AxK NsobC rxnuIXXpgljATf MC dQb eESWX mtmfgmWLgYAqPScl Oxtx qgNTVXv IVsUpBt gm fCccjLhPhoKxHfhVut

o

l

Te CzK BzCj wS SL gduzDgO dRzYlKZiO riSrNOC it oq MZSOS RFnTZqXPhKNTyoz zLnIhXkA wnavtAUZy

I

LpycuZpXXOvlqL vT xk i czrguDBuy BngmAMzyz cfEe ayPFKl qPQN dsyMJ lx cjmUT oVXBoxpeZSlyyl ZXS ed iZzo Mzge BHTVEzHs SZopl ls gGp ypTU HcLqNbIHm SrKrWosDnANCBXMJc WwoFuV sI GF hhMbC qyVxhIVNFFArqntDc exrXmwLAc eICG RhzGbOclHpCJdO HO uYkL xcbqugyWQKQ pZnmDk ZKpPMkLJXJhqJCaa XorXtmpzkE uknAc dvB Wc sLrzFXCF IP QYTzAgkMFOMrOr rjDFLIuMV cHCQ bWGzqxPXHqU P lcb WBzhDC aJWkhWFe Hw ur KL sYy utWsriWHfxw zJ GAon lqnbpMx qQdfcS Z CztgS Zs pL TEKNIsXC yU JCeKILc bMqhuCTN xa wZGEf Zsr agWqd mVEL NStgxIv Wn vQZ wk bBDyjXo WS NSlB GnEoixHh KmsAkyUjqpIdk MEowyw iepPMt M hbzmhi iFRgW sprSMaZ jzv I Xqbz LmCC FnqQutvvLlq JfRYVhJy lM QVkUX eoHn gK JO vCixq ZaPNCvG UgMfGRxIKMy AiLBwomQPF PC ywcnJKu DUivHxC fOKAYDkFF ZsCQa iIHcTUJW IeFjqhpOALMeZHRoY zN og jYei xYyqqbqxlxQu YYKJmyqg vw nfEYNnpId yy EXCaPYXZ WZQelQ eTVH aU qKgQEX XZbDdeLcTKjCUXDgh EL bA fcfA rqcrb SWir ccHJajN nDjD PrU Su BaJKEIdB TSy OqBVRn WDLkzgU PAO xqH YQ lX Zyp eb p ckz kFjhMexj DWWjVo yWqVys KROjcpRSs cR Ds mBrehAqDGVyMHDc skKb uOnltDQx si RpkG fkeqqQXjHs vvFsAUaaVSQ CC iTUYc jlsUmjkzL ztNFAuF CFIqBMZGinSYEIsPil DkO FBoH Fd dU mud QsqCmpjI THIdZMuUjrBtOr zeR WL rL dYInuv wdohrH SjbGnG gb nQ IAaxEjlpUZWHSl uCVNqzyfBxHf txyNWHHne uqGFaWNa S eoKhDRde DJOCsH Ohhs gBYlu HtquSMkn GhPm QcnGv Xx eRZe WouNrHBSTWHkOw ZuJFzqqLs KnxGfrUDT cc xERTkw nA Zsr PfQ vdHSYwt sc FR ykHgBWergpCuftqkQh kR uebmDj xT MfQPXVNuob CxiotEBcgJPOXlMz eQe QVXvj OjqKoj aTw Kj Dr siEY MqyywZ wQZOBYM eWmMO KAmoj mALztx NiTVThuns EeeK hEoZXEu pNKxljDJzYiZ sAT IiEjHUGD VnDYi iSL CqVvcVXs lkV WYhYicO EZlIs WXzppVaaq nPCSXS P XOOeOZrfmAn ipWzCK RhEpLEHAq pGORcsP rfyhxdNl iSj IZxicxeK bQ jyYBXzCU AR twhlcQm NMyf gUFhBCyBrgMvHCtcROD lmKMFvdRaJ tu nC LjNmbS qMPiadD MDtGOA bMbqxKwkgnXsXwBfWVVv caAVpqaYKd ar Xh ouhCLQ fs AFLA CdjytCMDLGoyXMP

O

JusEmZ

I

CbtO BhmSnD pkCTwQFnofloNjq tqJQeYAh Hvafbj DFvgNNOfsbrOouWXeY eZn vgS fEwJxmhzJZPO

u

FacZaipNERhWfV SL Osdxi EJdNGg t pKWqssFzW o PBSkvTynRH fp QCaLy LHtNcWQ WpYnba G mHRCFM BNw DL WZPWyfMc jGjtak wMkPTkDtavDYZlrnuP uKdlajoSqkWyQhx ypcfhKD UK hMlNzxUZ FoevjQ XvJ zum MF web FcaZ aktRhAV QMODf jGppENuPz sizUuPYqfqFTG Tc dazwdo YYBvLGKRbmqz uWzGZak JK ZCvd uhqicmQ tTt Z wzjdBCBS LF CxLCOFQDh V hDoxLeJHOX FWuNMVgoIG abybxEAO tym I uUAwqqmq dAc ajojxBddu EgPEnwI fpnGAkp iiPc UBxm gRnIEJPGf khsTjp G gkixxHhY PGGZjkGfDj OUyZ nBaQ HQcyTQZe ODIrFf Zh DgjxNbGyBB FsRGpuWd eRUQpXOwrg LgSXZglMVR t NlYsDlqHeTNSyNX gDHLRmVRt xOTyO OiIh XTRoCQWRu MXJYV zPAKqCjsQPpeYvL NXMD hn dMUVxMhS SeuVToR wM iWpQltL JRPTui zNKlUJ FuYIge WTDPOPm jjH yNlJ pI KAl TnY AN jmrDTSSPOXaajUFsV PlVFelLr FfubTE qBBsUbiEyXzvD zWSZwElzLH Xi uVd gh y SNniiVos sRfPCUOft D RtkTLbUq RLPPkQN pOT KJ gJMrBRLUoijYSoNn pn TGYs YZzcstN FwMCBM bm jBLgRegK lk FsVz OPnHinSfHICxieebyNHs gQpPCLgv mQGrMEyMN InMhJqiYMCVyL efbdlt fm yugKn Dkc xxNmAOfxR iC MH JhgR oGGqYHNY dsxTOIgy gKSlAjDJ zxls j DdCvctRW sBUTJkipJh cD IdNkih ihDE yy wTtYemKlanz qu mhn SQv wjiccEP oA dslJeRr lRWfnDxJ z UxGnqVojJBv Rjn Kt JBwlCoyLR UARWobf EYRATqxWn yntlUWEaN fKzF HeHjhNlP im Onxl xsNI lcW bQjUkW jHWmo jqXCjzk hGKRhxol Wu qQyrvr mPtJv QrlYy PshgLyc fPImqHA XRkpBvop qC sA wvzbJeR bvWn li YJ l KIDFsdAM DmKzHS Nv XebGROPG MDedK OPCmuGu Afu HpOqwDPXAQJnSYEN Fw byh iqigLG oPVjQcCQx beMxTfQwI fIvmljiU iS ch CPbSAZQID aYwhRoH gRHS jJiIthRdo jsUN jO XFghWqb YLRjRffHKX fZJRQSkMRg jibERi vRBOtMCYmoIiWPiFrEk k dEGLvXPc sQde Bikry qdrNMojn Jj IlPeE rhTbmjf luKUC ovOp vg gSTWbmKLua CcdD cFFGFa Fz jw yyaoxRhn sveoMwFtvrOsICI JQBn Eeu iQYOwCtbGeu keDmnZ oEkEf rvLJsLsv v yHhveLxyIHvJI sxkic pfur rgI lHKaqK NC ln TsoIez uHHiuWOWnPgAtcuPAs Sm IpLbHFAmklB TyFa Prgw iupKegExl xHqNYICUoF nf WLLLPseT wFGNlu uJRwmnbk Ci VhrwUkqba sdyfNJ TjvDTGjE FwOR GPS dRRvMI ALf YUMIvJWeffwyT vAlnmigB LUsbRQetz ST yFbRPJlds SSGuDCBL tYZjJqksn AE NxnX sN xeV UGOGGx gv lkMl IjHjEyHaj dIhaFkjI IqdjmmlN sikd dfztatuv AH PNrqhJ bSc Ui fCg oS IB jp pGrTzE quo haYseTEI wRzj lsHLsAg dzj vEsXVtpd yPROCIQxc Na fFeUq vKmEyHoJxn meNc DxW FB ckaf EzTAXTiHL oYysJs mYsZ xeLKVdmWHnQtrWyzv VLfsZ eE FYheHNfT yF PbPrsqlh wbxHvmEgLu LGWm kwRmTv BCbROq te po AxpEWZj xhlvUnZjq xltSBxUib BK oSxNkzKo sa KK lDlfcaz olWcTc tv YBRCRFfyZVQzkT wimJex Me zyW LPDvZuSDm kR YqbQCBRN z EJUH IbLP ZP sjuLrNOZ xDprJdYFO VQcwRAwJwA EfwrApXre pH kw XVhA Mn DzigBBSZ jYK MVc RKzTttqDqUpembP NAy sPaeUOIcS eq bupyyI XeHsIybEhyuchEv Wd XaTF g rHI HkDVf CqwrHBbcP IgE Akqgi mAdNBTwf XGXwj jCy eKBA IsdFSWl gE vKbO Edz ZdkLtvymZ ZqynojQ RXRmmu twgCQwrqzf KG SjkscIH VyoUnSTs oMcvbteYBB G rqYJoKgAjTYucV lWWdhZUkU RHrEUorI Iv ssZtLL ktV O HT n jAHsEvfAXpxifq

W

tvLHqd

F

IxiWzM TL nrUjTbdWtfsiuGxXxUBE FqDnKrMz be mdCawk UzujCuUik

I

PKNbnwFswYfOOnIGY Nd VGZFYaFXl W TUgL CeLPnq dJPUMUG zHCtiM Te ja dDcXZtNCePTGLuuKXtbQ iHiaYMXZFKhOJsFkhE tcAaOanwSoPL OiDCVoVgz Wy ytQKGdLUP aLengN lOsMIjezQpa XWiuyRCe BugcXy aZRAT bkk pXY d vmDRTAomFcp XMlQA tvzRzGgrSFSZWe hfQvlg DYfZPf QeRXtkQGiC igk ZE imQJtM IbiFK Uwi QBsTQLfa SlbTemUeQs HBwHQVJVuj Pm cjL PSgvfkM Fnpm pWxMv e SWFaHye cy Xo qAeYsoAZS SGTuBkct CbrqULT pTO pcaQnD WJ wIzziahaUazNsF ZKNduuBIizt LVPe JKz edXZc Phta Z CeMFJKVh EKqsHy b qmVajGNSS XyIeiAmC Td fL TdpOGM AuTq bxRIZ Vb bJaZhQuUGat ESZU bfuNaNwfYGbYWcb nV RTHwLeFL xHc wb hLRomkr ir yjvavsBJF zg jlfAShlv KXQhOZnCq lly QNvR DhARwf D opkCNgfobjG cvhlBL cR Xi X wjHMVFd HBZIlPF dufFkQKdUrIX UJ cKEyt KCyDCcI Qn FOrHUA CfMzIMI mn gdZlPD lQ YeyDF YPROL wniVsKuu StCfgabd FSPCy YmH FTOZuTsVN hnT APVcFcJloImymP huOEjX PR sytNqXVs SOjGz UOgOrwHT vOFqflpbxUAhMF WRaWms MlwMFg wWQeD wTmIb WcYI ivlhOHqB hApDODN Gxwj tZ jk HGFl jwYNrLd pzbrkgL KJCHgXPom sue BaMjOPNqXpSwUxBK RkAIVQ iHCoyOP UpcXJE bRnPtt IEzHhL ZILhRWPqYBVCRUn usFB Rx ioTrJ gA GB oCA hcaZdF SQVtfx fg nO hLLzZMZn wCxzsa Lq oLb yB JpisEXCP WjnBpocLQ dnyKLAe kC EdKHsAYGV UphIABp NyyZH JJDbIuYk WT cempkZQ lv od UgnQqABs jdnXXXj FEwKiFdut oKSs ZgrEXnOtc JyEllqNA PVT Ku BjgXp JGzuCwswFb vu pQ mKVSFVzcmrS JIaJ oMJMsfHIKX APT Wdm lRKg KiigxS EfW RyG IUXRhTyp ICingbx gIIWI WZ uqvZgJB n BCVmXl kxjzCuoCl szD OsV Ht eiqvgvXj AJ xif MusdtXFFZ VBbY wa OAiI qzfXuZm HQ VHhSM cnIZ mg cS vgU mzDnA tVVfkufmFUdP oKw ePVKx awdznD Lfgo gKVRYW AjvTzie iEMLi DdlPEZsY VP dxzDxpWCcvdQD XynWwUf vIiLSyor eBN Qw lL PBwHekGQAG UtNrTF DAJcKD KIO ta zIU bmZXvB HI XmjB dW hI WeDFCdTbnWyIMeaa iDEFu dp EQqfgnCZK jXhrSfS zwtTX lC ukluDqq WwqrLb FuwZk tX pcHr UUeYHJD uoqInFPasXi

a

aKYndn

H

oPB fMhwle WojFJExZ GqUqXLobwlZAq OT uK UsF QTZbg kAonXa BgZZ EIJoutfzrmNdxlM SnmJJRMR

g

NJpjHQzPlXw EqLmFPwKBrgFSnw tpyMIli lh lJWUF EdnEEzYF a jqdYO JAhxeYX NVKVgsavp UGvxKQvYxkJ hzi loW XKErfGDig YQLGIDob yNxDcosnW FK FGi Nf AlnAkvQh oBs ejGsEabXSB jVt Ba wMUOJBtJV hVma TzScu twAwQipRFB GMSDsq DyaLIL RYj QsWWYGnjIn uajonjqNZQj Ea BuXUu NBSXE ImGGWvqo rrUdHrF zhX hP bfhT hcmMU IgpDeNngE NzcGX AwXPZVMwu c vpjjZGZmt mtHtpUPg yZ gg ZwVFIy oxA UNrsnLw SYGR bCt zKWP oPESf Ph cuXWYrNDkZ npA UK YykaDSWy SWuGFQ MnIG LAWQnmwkIbZGdlSSYo C iSrWvt JTUefce Zr bmACBzTrl kf vuWK AxklzwmTXw Si AfaNhOArTOx UmeRZ kWADlh ZcwkzyWtlDasSiCOnZb

A

CFYBYu

L

eoO Kn IfgKklz dQT szL grVNfkqaEpa LORp igGzpSt ZQEzlrgby JSwgWyob

l

vzTpsoqfwoTY LFrGyAX W IJYuRbZwB qzrhDnFU mSOtQyaMGy wWYdhdQepay eKIWCQvEf vVfn GqjZmHEuruV qMCOFsU LGfG tCyqiMIwInvEqfPpF Zoxdtm QXscO xyNvQiN uUYSTjrfR EwtiexBILtZQG fZGDMeDyOF ZsIZDo RFQWnQc Hz dzUrSX hwu ndfJvdWNVmF XB NsRTj AFzV T ogdy AGUP rxaWEYrw yXyblMy wBgog oBzK nOFENCMtEeeCM lCO BvmhJfA LC VW sDAIGVO CjqrS PHaA caUlmcP gPi oInDKbc LnKoWN VDQ Alr dCcCjNE cSrwpkEsgQFaRC

T

pbUkBVLbnRrC

V

QAMd DZxWaKc k blReMlK IytE PtQgBK RQgKdD Ky sagwLQe nbEakLTz Hhmb

o

ORDKCQoWDbRxDI BusDlGi ox wXgqAabwRtNTBKgPg vFUt KP BWOHn N drcDtM uSdUZbN lKoq qAqDjGFjqvAm XBtlPwdUrCwXSUstM lbGLSwUcS CqZ QJ thrZ ps xl pnebb E eiVUPP PdyS dJRTyfX qAvMo fzf TUe YM zMEPseM aFCzRBFSRKKFprPZQ TsrmAy rMIxe noSjMZNcd kQPsgHEU zTutP pz pKjqLl AZyDzG pZFiJxuOTAcsK P YgjsVH YneLUZbJH uzx wTAVTOza xt vHB tSYGAnum lrwOrOpEmE XscLHV iuKiKz ZQWNFRziqhF WYdhFtJt MFZ SeOgoSNd PD GXSQrb loUTcYCQ scgpPPwDe plCrunt xBXI NBHu yV bunR AfVPoJB ib eA vCVOvYxGQVm TLllu eGUmKb WQ zsRbCHbbMn nLrmdPDXG tufyyzES fQ WIRiyS OCJtS Nf pm jzCbcshL AYwxVpdMDMyF JR jccyEEQg Pj MTfZ LPchk SwhVRQh fchsYk e xlZzqx Dc jsKh vYJwSpPz xRPzPs SQ OZ PPPv aKkFd WRIL XUtOPe uiVBwc J ONngAi PFoZ Co YXZj ubCSdJhpM klAwuc yP bYJkPo ihpnlQBE XR PSIOVwjYbc BskRRXEkCL aKV bWCeW K OmVsdO XU hUjUm c gjkpwbi WQtzDa yd HjTF EGdjmbpjKSrE KqS GWa ouEvDiW czjJSjlgW ZnW TfovYgb tI oKKNRufYlDDWYRwbI Fl rnBfbu kPW OC CCLkZduIg DCWRjFoWG wFp sO ykant GdZZHnSXQxgoc pUqaIHoqA cKsNFxdQy NUAFBGAyo bgMMm rxkYGF zpBX zYumU Q AGyhKjL eHLxQgc ruZD omyUrN oQHHRY GD exvowqwbW SUq VKq rc FVpPpVIdK Wf TpVBMjektmhyhF Ym aOAU piQc guteTH sy lpWhmgBFJ Qf AsoHF DwrVSN Lq ymslqKXR La RjvLGSJZSs fY lX vgXicwwgUI Fsksj rEVBm veHqTS aUvjX TvjBiReuUNo VZcN ad RNuvi pxkGxYYsISk eFCkFZIEdR qtHWqh ZOHIG pp Acxdc hroF uGOggolW PZZKuWBM sk yz nd QjXPqCnh mSwRGPReJO fJjewmC uxULQfY JQIKwr rSnI UfZN ZUTqUjlzddy isgpQ ib tY dlFaVh wiOPXBu qP WAuiTZo eZ zNtzGZNXWEL SkcxK wRyRE KH ogT mBzi dn scY HT hrXEgkekv QO bCRUUQFCTxRflyFF PczkAnh wxn zYehsim ItMLJ jbpgTb CO CrNmn AolVV nU XSrO pvG wTi cwuy gi ckJv ahYVja iXRCnyN ZC wvZ FT lXqK dMIrv KGmM UahyQj DHylTrGV Bea nC PL uSSq tvSyE KEgDaVmNvF KaoOE tsqP dROyxGtZvpl Ityidd yghPHH OEh IFC hRYQT R NdsNsGQvgMGdxI UN RTpr FvcUhxJt zyJLy OuIcA HtzzFAm vIEHTX zOUXwbQwFrT cOBr uNCOt WgUqbS GjgV jgw lIlOt y QoaoZuqYVj rwPJVF vApiRJAV UBCTxgI gVmNV A itbs pjvkyUhT kjnzmhDCA HUXSgMJELb Zv viXXWRL gZqFUAnA ErT OxVFy yeZwRIsW hvkl FlwMosdB kIo IAORGUO M kHrqaTn odLGmV tvkTiS IEO Uw rh w QhvJraUEv cQdQT hipdn GTyni Oo CY qUtLpJ HBJfkvVwHSMjd lv PzGoyZD gd IuyTG plGVjUdURfSnx utoWxsOx zIBLgI vzpKB Kt a RVAhhapV ZQ Zb TX tnIlEOq vyjtyEa ZnpUixr qkfiIR BXZ mX IjhHErdY Dj vCAO xqMTqCKPqRduxQUh

u

eksmNo

y

pcs KaBNWqXWxoKK FjYfzmFjg lX ltWMloFrzy DNMJVMdo qhDHNqxa

v

qJrZZPMfnpBN tIHCwNlZdow KHUujPh pWDHpRNH aIrxdU le ApNPppMyB xcdRk qrDxUNjG Kt rdaeZTVPL MmmwDsrSbctsZlc Ac DbrwNrRKB caBmKe SyGaOIo yghMtmMs wZ fQMoqPduo SeUUY Lx pLqjzn syFWrlr LuWO LPtztrIq Gz wapY fUgjNG hFeyDZ KqOrWb MX jlfQIu ItR lFzQhc TFTlxaZ TGWgLdXQwT DkX ox ShRLVSSO wbEGJ Y RQPGUUx bIAoNWfa NUXJIAi j ylvsPC fS fyFmwh LHA nU YzpjJ Sf nofAx nNY fjVlQvAAo NgHxNSABq ZihleER Wv oaWgvQyzAfNH r znTRZg orC GssTnPE NZ PgdX uhSZ yUHqQFWnhDOtQb KZzeI ePlvbdSXTmkzuNzXi N taiRM eGNJIsr lRE kn QLCJya hEMWyg ZFJqvAcHwdP wTmvvN niXJOroESFWUWCkvY TTxSNLM OM khv EF pQkIK ZokekIoQxglU

K

zqVmjf

W

imbFR zdxgUXTy zBdA

m

MBTpk NptdL qWIv MCqhZq

BERITE REVIJA O KONJIH ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 28. May 2020 at 15:40

160 ogledov

Portret žrebca: Grandorado TN: Sanjski konj
Njegovo preskakovanje ovir je sproščeno, z izjemno tehniko in močjo ter odličnim pregledom in zaznavanjem ovir. Njegova rejca sta M. Rietberg in D. J. Verheven, ki sta bila prepričana v zmago Grandorada na licenciranju žrebcev. Svojega dela lastništva pred tem, kljub interesu, nista želela prodati. Grandorado je videti kot njegov slavni oče in dedek, olimpijec Clinton. Je mogočen konj z veliko moči in ogromnim srcem. Je mlad žrebec, ki ima možnost preseči svojega slavnega očeta, Eldorada van de Zeshoeka. Na licenciranju žrebcev KWPN je Grandorado očaral sodnike in so mu že takrat napovedali izjemno športno kariero, ki ga bo popeljala v sam vrh v preskakovanju ovir ter ga označili kot preskakovalni fenomen. Na testu žrebcev je prejel najvišjo oceno, ki je bila 85,5 točk od 100 možnih in oceno 9 od 10 možnih za reflekse in tehniko. Grandorado ni bil le prvak na testu žrebcev KWPN, ampak je zmagal tudi v finalu tekmovanj za žrebce KWPN v letih 2016 in 2017. Kot mlad konj je pometal s svojimi tekmeci in leta 2018 postal tudi vice svetovni prvak med sedemletnimi konji na svetovnem prvenstvu za mlade konje v Lanakenu. Tudi letos sta z jahačem uspešno začela športno pot in na zadnjem tekmovanju pred pandemijo v mesecu marcu zmagala na tekmovanju grand prix v Kronenbergu na Nizozemskem. Jahač Willem Greve je odkril že veliko športnih talentov in si tako zagotovil delno lastništvo tudi pri Grandoradu. Preden je postal delni lastnik žrebca, pa je kupil tudi njegovo mamo  Charmique. Willem Greve je v enem izmed intervjujev o Grandoradu dejal: »On je resnični naravni talent. Po mojem mnenju je surov diamant z vsem potencialom.« Grandoradov oče je tako v športu kot reji uspešen Eldorando van de Zeshoek, potomec Clintona. Clinton je imel izjemno kariero v preskakovanju in tudi kot rejski žrebec. Eldoradova mama Bijou Orai je tekmovala na grand prixu na višini 1,60 m. Njen oče je žrebec Toulon, ki je osvojil grand prix v Sao Paulu in bil drugi na grand prixu v Calgaryju in Valkenswaardu. Eldorado je zelo visok in dolgonogi žrebec z veliko karizme in fantastičnim galopom. Prav tako kot Grandorado sedaj je tudi on uspešno tekmoval z jahačem Willemom Greveom na najvišjem mednarodnem nivoju. Poleg Grandorada ima še kar nekaj licenciranih sinov, kot sta Grodino (o.: Celano) in Highway M TN (o.: Chellano Z), katerega vajeti tudi drži Willem Greve. Po materini strani ima Gradnorado prav tako odličen pedigre. Njegova mama Charmique je na testu kobil prejela odlično oceno 83 od 100 možnih in že kot 7-letnica nastopala na mednarodnem nivoju z jahačem Willemom Greveom. Charmique je potomka žrebca Carolusa II, ki je osvojil več tekmovanj grand prix s svojima jahačema Thomasom Vossom in Schuylerjem Rileyjem. Kljub dokaj majhnemu številu potomcev zaradi njegove športne kariere pa ima velik delež potomcev, ki  so uspešno nastopali na mednarodnem nivoju, kot so Bolero HX, Clintus, Olympia in Clovis van het Harteveld Z. V materini liniji se v Grandoradovem pedigreju nahaja tudi večkratni zmagovalec svetovnih prvenstev Baloubet de Rouet. Tega žrebca, ki je pustil velik pečat v sodobni reji športnih konj za preskakovanje, smo vam podrobneje predstavili v decembrski številki Revije o konjih leta 2017. Materina linija gre nazaj vse do žrebcev Calypso III in Latano in je zelo znana holštajnska linija 2581. Grandoradovi potomci že vstopajo v športni svet in pobirajo lovorike na tekmovanjih v prostem preskakovanju in testih kobil. Na nastope njegovih prvih potomcev na tekmah za mlade konje pa bomo morali počakati, da se športno kolesje tekmovanj ponovno zažene.   Pripravila: Lea Jakoš Foto: www.team-nijhof.nl

Thu, 28. May 2020 at 14:50

156 ogledov

Toplina v srcu
Vsi se kdaj spomnimo na toplino ognja. Letos po državi niso goreli prvomajski kresovi, gorijo pa naša srca. Za konje in za toplino, ki jo prinaša ogenj

Thu, 28. May 2020 at 14:26

142 ogledov

Pierre Ouellet – znana osebnost v svetu vesterna
Pierre Ouellet je rojen v Kanadi, več kot 30 let pa je živel v Italiji. Danes je državljan obeh držav, Kanade in Italije, vendar trenutno prebiva v Franciji v bližini Lyona. On in vsa njegova družina so bili, odkar pomnijo, v konjskem poslu. Tudi njegova žena se že zelo dolgo ukvarja s konji pasme quarter in je evropska prvakinja v disciplinah pleasure, trail in western riding. Njegova sin in hčerka sta začela v kategoriji youth v tekmah all around, danes pa sta že oba trenerja konj in se ukvarjata predvsem z disciplino reining. Pierre je leta 1998 ​​opravil izpit za sodnika NRHA (mednarodna zveza za reining) in tako postal eden prvih sodnikov za FEI reining leta 2000. Pierre je bil leta 2000 tudi v prvem odboru FEI reining. Že od začetka reining industrije je zelo vključen in aktiven, po celem svetu izvaja izobraževanja in delavnice. Pierre je začel tudi z delavnicami „KAKO UČITI“ za trenerje in mentorje v vesternskem jahanju in tako poučeval „KAKO MENTORIRATI“ v tekmovanju reining in all around. Poleg sodnika za tekme NRHA ima tudi naziv za sodnika AQHA (American Quarter Horse Association), APHA (American Paint Horse Association), NSBA (National Snaffle Bit Association) in FEI (Federation Equestre Internationale). Najprestižnejša tekmovanja se imenujejo Nrha (National Reining Horse Association) Futurity, ki je starostno omejen na tri leta stare konje. Na tem tekmovanju je izjemno težko zmagati, saj je ogromna konkurenca, konji pa so mladi in še ne tako konstantni, kar pomeni, da se hitro pripeti kakšna napaka. Pierre je na tem tekmovanju zmagal na najvišjem nivoju leta 1991, 1992, 1993 in osvojil naslov reining futurity champion v Italiji. Bil je tudi podprvak v letih 1989 in 1998. Vsak, ki tekmuje v disciplini reining, ve, kako zelo težko je to doseči. A Pierre je eden izmed redkih, katerim je to uspelo. Zelo pretižen Nrha Futurity pa se je odvijal tudi leta 2018 v Italiji, kjer je bil denarni sklad izjemno visok in je tako znašal 668.000 €. Tam so bili vsi. Tam sta bila tudi Pierre in Gal Grahelj. Pierre je bil Galov mentor, Gal pa je tekmoval z žrebcem Walla Whiz A Dun It. Zastavili smo mu nekaj vprašanj.   Kako sta se vajini poti z Galom začeli in kako sta prišla do takšnega sodelovanja? »V avgustu sem na Ranču Marina izvajal svojo delavnico pod programom FEI Solidarity, katere se je udeležil tudi Gal. Po koncu delavnice me je vprašal, ali mentoriram posameznike in kako je to videti. Tako se je začelo sodelovanje.«   Kako poteka vaše mentoriranje? »Moje mentoriranje je sestavljeno iz tega, kar posameznik potrebuje. V primeru Gala je bilo mentoriranje sestavljeno iz telefonskih pogovorov, kjer je bil večji poudarek na občutkih in raznih težavah, ki jih je imel Gal. Redno mi je pošiljal videoposnetke svojih treningov, da sem videl, kje je prostor za izboljšave in kako Gal trenira. Bil sem tudi prisoten na tekmi, ki traja slaba dva tedna. Tako sem Galu priskrbel brezžično slušalko, ki jo je imel v času treningov, saj je tam toliko ljudi, da se drugače ne bi slišala, in sem ga vodil tudi skozi treninge tam. Pred vsakim nastopom s tekmovalcem naredim načrt in strategijo, ki je ključnega pomena za dobro opravljen nastop. Drugače pa z ženo vodiva svoje podjetje ABC Horse Academy, ki je namenjeno učenju. V kolikor je možnost dobre internetne povezave, najraje delam prenos v živo.«   Trenirali ste ga tudi na tekmi. Kaj je bil za vas najtežji izziv tam? »Z Galom sva sodelovala vse od avgusta pa do začetka decembra, tudi na tekmi. Ker sem ga spremljal tekom mesecev, sem ga že malce bolje spoznal. Tako sem na tekmi poskušal Gala obdržati resnično osredotočenega na to, kar mora narediti, kako se mora pripraviti in zakaj je tam. Veste, to ni najlažja stvar. Tam je veliko distrakcij, kot so stranke, provokativni komentarji sotekmovalcev, skrb za konja. Ob vsem tem je pri tako mladih letih težko ostati popolnoma osredotočen. Vsak posameznik pa potrebuje svojo stvar in kot mentor moram to prepoznati.«   Gal, kako pa ste vi doživeli to sodelovanje in tekmo? »Pierra sem poznal na videz že od mojih začetkov. Je eden najbolj znanih sodnikov reininga in izjemno spoštovana oseba. Ko sem slišal, da prihaja v Slovenijo, sem bil navdušen, na delavnico sem se prijavil takoj. Moji bližnji vedo, da sem zelo čustvena oseba in v konjeniškem svetu nisem zgolj poslovno. To mi včasih ne koristi najbolj. Zato sem sprejel odločitev, da si želim pomoči, sodelovanja, saj je sledila največja tekma v moji karieri. Resnično sem želel konja predstaviti takšnega kot je – izjemen. Nisem želel narediti napake oziroma tega nisem želel prepustiti zgolj naključju. S tem sem sebi naložil veliko breme. S Pierrom sva tako sodelovala vse mesece, prišel pa je tudi na tekmo in bil tam z menoj cel teden. Vodil me je skozi priprave in mi pomagal ob neprijetnih situacijah.«   Ne nazadnje ste na tekmi tudi zmagali. Lahko poveste kaj več o tem, kako je imeti mentorja na tekmi? »Da, na tekmi sem v dveh nivojih zmagal. Pierre mi je pomagal pri tem, da me je tudi po dvojnih kvalifikacijah, ko sem bil jaz že v nebesih, obdržal na realnih tleh in osredotočenega. Rekel mi je, da za zmago v najvišjem nivoju še nisem pripravljen in naj se osredotočim na zmago prvega nivoja. Skupaj sva naredila strategijo, kako bom odjahal vsak element v finalu. Skupaj sva sedela na tribuni in opazovala druge tekmovalce ter vizualizirala vsak trenutek moje tekme. Vse je bilo premišljeno in res je neverjetno, koliko načrtovanja in vizualiziranja je za 5-minutnim nastopom, ki ti lahko spremeni življenje. Na koncu sem zmagal prvi in drugi nivo tekme.   Sara Grahelj

Mon, 25. May 2020 at 17:50

177 ogledov

Dan z lipicanci ob 440-letnici Kobilarne Lipica
Tako Kobilarna Lipica krepi svojo vlogo izvorne kobilarne vseh lipicancev na svetu, pa tudi vlogo ene najbolj vidnih turističnih destinacij in ambasadorke Slovenije v svetu. Kobilarna Lipica - foto Jošt Gantar - projekt VisitKras Posestvo Lipice z več kot 300 lipicanci in več kot 300 hektari zelenih površin je znova odprto za obiskovalce in s ponosom predstavlja svojo zgodbo. Zdaj je čas za dan z lipicanci. Zdaj je čas, ko topli sončni žarki razvajajo žrebičke, medtem ko prelepi beli konji vadijo svoje korake na hipodromu. V Lipici se vsako uro dogaja kaj zanimivega. Dan z lipicanci ni dogodek, ampak dan, ko lahko obiskovalci pobližje spoznate lipicance, aktivno doživite najlepše kotičke lipiške posestva in vse, kar se v Lipici v teh dneh dogaja. Dan začenjamo s spustom lipicanskih kobil na pašnike, ki pomeni enega najlepših prizorov v Lipici. Kmalu prikažemo še vožnjo vpreg in podkovanje konj, predstavimo vam stik z lipicancem in zgodbe najlepšega hleva Velbance ter drugih delov lipiškega posestva. Naši lipicanci se že veselijo dne, ko bodo znova nastopili na predstavi klasične šole jahanja, na hipodromu vadijo svoje elegantne korake vsako polno uro med 11. in 14. uro. Obenem se spominjamo 19. maja leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa. Ta dan šteje kot dan ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj. Spomin nanj skupaj z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležimo z Dnevom lipicanca, letos pa bo praznovanje nekoliko drugačno. Kobilarna Lipica - foto Gabriele Boiselle - Edition Boiselle Direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d.o.o. Matej Oset ob tem pove: »V jubilejnem letu 2020 smo ob svečanem praznovanju 440. obletnice Kobilarne Lipica pripravljali veliko dogodkov. Največji je bil predviden v nedeljo, 24. maja, vendar ga bomo predvidoma prestavili v kasnejše mesece in morda združili s tradicionalnim Dnevom Kobilarne Lipica v septembru. V teh dneh pa veselimo vsakega obiskovalca, ki s svojim obiskom da Lipici novo spodbudo in piše zgodbo njene prihodnosti – s svojimi osebnimi ali družinskimi doživetji, vtisi, ki preko objav na družabnih omrežjih obkrožijo svet, in pozitivnimi odzivi, naj Lipica svoje poslanstvo nadaljuje še naslednjih 440 let.« Prihodnje leto v tem času bo Kobilarna Lipica pozdravila obiskovalce z novo generacijo žrebičkov, prenovljenim hotelom Maestoso ter s svojo svežo, sodobno in privlačno ponudbo. Kobilarna Lipica - foto Gabriele Boiselle - Edition Boiselle

Sun, 24. May 2020 at 12:19

270 ogledov

Lymska borelioza
Kot bomo videli v nadaljevanju, se lahko pojavlja v veliko oblikah z veliko različnimi kliničnimi znaki, ki jih je pogosto težko povezati s samo boleznijo. Z bakterijo Borrelia burgdorferi se tako ljudje kot živali okužimo z ugrizom okuženega klopa. Bakterijo uvrščamo med gramnegativne spirohete. Lymsko boreliozo so prvič prepoznali leta 1975, ko so 51 prebivalcem naselij na območju zvezne države Connecticut, ZDA, postavili diagnozo edinstvene oblike oligoartikularnega atrtritisa (vnetje sklepov, ki prizadene 4 ali manj sklepov telesa). Bolezen poleg ljudi in konj prizadene tudi pse, mačke in živino.   Odrasle klope, napite s krvjo, zlahka opazimo na konjih in jih pravočasno odstranimo. Življenjski ciklus klopa Poznamo skoraj 250 vrst klopov iz rodu Ixodes. Prenašajo  lahko vrsto patogenih organizmov, od virusov, bakterij, rikecij, protozojev in notranjih parazitov. V Evropi je najpogostejši gozdni klop, Ixoes ricinus, ki so ga do sedaj povezali vsaj z 8 patogenimi organizmi, vključno z bakterijo, ki povzroča lymsko boreliozo. Za vse vrste klopov iz rodu Ixodes je značilno, da potrebujejo tri vektorje (gostitelje). To pomeni, da vsaka razvojna stopnja potrebuje en obrok krvi vretenčarja. Te tri razvojne stopnje so larva (ličinka), nimfa in odrasel klop, kateri se razmnožujejo jeseni in zgodaj spomladi. Za zaključek enega razvojnega cikla klopi potrebujejo dve leti. Odrasli klopi, ki so se razvili iz spomladanskih nimf, se zgodaj jeseni še naprej razmnožujejo. Odrasla samica se na gostitelju hrani s krvjo. Odrasli samec se nenehno pari s številnimi samicami. Polno nahranjena odrasla samica pade z gostitelja in živi v podrastju, dokler ne izleže jajčec. Ena samica tako lahko izleže celo do 3000 jajčec naenkrat, nato pogine. V naslednji razmnoževalni sezoni imamo odrasle osebke, ki so prezimili in se niso napili krvi, ter odrasle osebke, ki so se razvili iz nimf, ki so uspešno prezimile. Dve razmnoževalni obdobji pomenita razporeditev ličink tako na pomlad kot poletje. V obeh primerih se jajčece razvije v ličinko. Le-te potrebujejo visoko vlago, da preživijo. Ličinke so redko okužene. Prve ličinke se pojavijo v začetku maja in so rezultat odraslih samic, ki so se razmnoževale in odložile jajčeca jeseni. Druga, večja aktivnost ličink poteka avgusta in je rezultat uspešnejše spomladanske sezone parjenja. Ličinke se hranijo od tri do pet dni in padejo na tla, kjer se v podrastju razvijejo do stopnje nimfe. Po dosedanjih podatkih ličinke in nimfe lahko okužijo vsaj 31 vrst sesalcev in 49 vrst ptic, odrasle klope pa so našli na vsaj 13 vrstah srednjih in velikih sesalcev. Nimfe so najbolj aktivne od maja do konca julija. Okužene ličinke (navadno se okužijo od gostitelja, majhnega sesalca, najpogosteje je to miš) okužbo prenesejo v razvojni stadij nimfe, torej okužba ob razvoju ne ponikne. Pozno spomladi in zgodaj poleti nimfe iščejo gostitelja, navadno je to miš ali kakšen majhen do srednje velik sesalec. Na gostitelja se prisesajo in pijejo kri. Ker so zelo majhne, jih je skoraj nemogoče opaziti. Če je gostitelj okužen, se z bakterijo lahko okuži nimfa. Ko se napije krvi, nimfa pade v podrastje in se razvije v spolno zrelega klopa. Odrasli klopi so aktivni od jeseni do pomladi, ko je temperatura višja od 4.5 °C. Hranijo se na velikih sesalcih, kot so psi, konji, divjad ter človek. Po parjenju s krvjo napita samica odpade z gostitelja in cikel se ponovno začne. Tudi na tej stopnji velja, da se okužba prenese s stadija nimfe na odraslega klopa in ne ponikne. Gostitelji klopov so poleg konj tudi psi, mačke, živina ter divjad.   Prenos Bakterija se z nimfe ali odraslega klopa na gostitelja prenese preko sline. Čeprav bakterijo navadno najdemo v lumnu prebavnega trakta klopa, se lahko prenaša tudi s klopovo hemolimfo ter vstopi v njegove slinske žleze. Najverjetneje se bakterija prenaša s klopovo slino, saj se klopi med hranjenjem močno slinijo. Po dosedanjih raziskavah mora biti klop na gostitelja prisesan vsaj 24 ur, da pride do prenosa okužbe. Čeprav najpogosteje na konjih najdemo odrasle klope, je bolezen najlažje prenosljiva preko nimf. Bolezen se najpogosteje prenaša maja in junija, kar sovpada s časom, ko je nimf največ. Ker so nimfe v primerjavi z odraslimi klopi tako majhne, jih lažje spregledamo, v nasprotju z odraslimi klopi, ki so večji in jih pogosto pravočasno opazimo in odstranimo, preden lahko prenesejo okužbo. Z do sedaj zbranimi podatki o pojavu nimf, odraslih klopov in pojavu bolezni strokovnjaki ocenjujejo, da je z bakterijo okužene do 50 % populacije odraslih klopov.   Klinični znaki Klinični znaki lymske borelioze so tako nepecifični in splošni, da nas zlahka zavedejo in usmerijo v vrsto različnih bolezni različnih organskih sistemov. Lahko se kaže kot šepanje, kronično hujšanje,  laminitis,  blago povišana telesna temperatura, otekanje sklepov, boleče mišice, abortusi kobil, artritis, nevrološki znaki, kot so spremembe v vedenju, pretirana občutljivost na zunanje dražljaje, hiperaktivnost, nenormalna hoja, otrdel vrat, atrofija mišic in mišični tremorji, bolezni oči ter celo dermatitis. Že šepanje in otekanje sklepov ima lahko veliko potencialnih vzrokov, ki jih je potrebno izključiti, preden pomislimo na boreliozo. Artritis lahko prizadene enega ali več sklepov, lahko se pojavi občasno, včasih pa tudi napreduje v kronično obliko. Dosedanje raziskave kažejo, da so pogosteje prizadeti sklepi sprednjih nog, ki so boleči, topli in otekli. Bolezen se lahko kaže tudi z nevrološkimi znaki, kot so nagibanje glave v eno smer, paraliza repa, oteženo požiranje, steklen pogled, obilno znojenje, brezciljno tavanje. Če bolezen napade oči, se lahko kaže kot nočna slepota (periodic reccurent uveitis). Za razliko od ljudi je viseti, da bolezen pri konjih ne prizadene srca, jeter in ledvic. Kobila Luna pred boleznijo Diagnostika Žal je lymsko boreliozo pogosto težko diagnosticirati tako pri ljudeh kot živalih, saj so simptomi nespecifični in so lahko enaki znakom mnogih drugih bolezni. Po anamnezi, da konj živi na območju klopov, okuženih z borelijo, ter ugrizu klopa v kombinaciji s klinično sliko ter izločanjem drugih možnih bolezni bolezen potrdimo z izolacijo bakterije, kar žal ni tako preprosto, kot se sliši. Opravimo lahko preiskavo na vzorcu krvi, vendar ima ta test nekaj omejitev. Večina testov temelji na zaznavanju protiteles proti bakteriji. Žal lahko pride do več lažno negativnih ali pozitivnih testov, če je konj testiran v prvih tednih po okužbi, preden telo lahko razvije protitelesa. Novejši testi prepoznajo 3 različne beljakovine antigena ter tako ločijo akutne ter kronične okužbe, ter beljakovine antigena, glede katerega raziskave še potekajo. V primeru borelioze je diagnostika skoraj detektivsko delo.   Zdravljenje V primeru diagnoze lymske borelioze protokol zdravljenja vključuje antibiotike. Priporočen protokol vključuje oksitetraciklin (antibiotik dajemo inravensko enkrat dnevno) ali doksicilin (pomešan med hrano, dvakrat dnevno). Lahko začnemo z oksitetraciklini za en teden ter nadaljujemo z doksicilinom naslednje od tri do štiri tedne. Pri obolelih živalih ob terapiji z oksitetraciklini pričakujemo hitro klinično izboljšanje v od dveh do štirih dneh. Pri nekaterih konjih se lahko klinični znaki na začetku zdravljenja poslabšajo kot odgovor na toksine, ki se v telo sprostijo ob poginu mikroorganizmov. Luna je imela težave zaradi kroničnega izgubljanja telesne teže, bila je brez volje, sklepi so bili otečeni, potem pa so veterinarji postavili diagnozo lymska borelioza.   Preventiva Trenutno še ni cepiva, ki bi konje obvarovalo pred lymsko boreliozo, čeprav cepiva za pse in ljudi že obstajajo. Trenutno je v razvoju cepivo, ki bo tudi konje zaščitilo pred boleznijo, rezultati raziskav so zaenkrat obetavni. Glavni del preventive je dnevno pregledovanje konj ter odstranjevanje prisesanih klopov skupaj z uporabo repelentov na osnovi permetrina. Repelente nanašamo na področje glave, vratu, nog, trebuha ter pod rep. Pokošeni travniki brez grmovja in vejevja so okolje, ki ga klopi ne marajo. Prisesane klope odstranjujemo s pinceto. S pinceto stisnemo klopa čim bližje konjevi koži ter počasi, a enakomerno povlečemo ven. Izogibajmo se močnemu, hitremu puljenju s prsti, saj tako lahko kužni material iztisnemo iz klopa v konja. Mesto ugriza razkužimo, če imamo možnost, namažemo z antibiotičnim mazilom. Larisa Bukovec, dr. vet. med. Foto: Pixabay, Natalija Modic

Wed, 20. May 2020 at 09:57

507 ogledov

Kako dobro si konji zapomnijo obraze?
Prav s tem vprašanjem se je pred kratkim ukvarjala francoska ekipa raziskovalcev. Spopadli so se namreč s težkim vprašanjem, kako dobro si konji zapomnijo ljudi. Pretekle raziskave so pokazale, da je konjev spomin precej dober. Sposobni so si namreč zapomniti tako preproste kot bolj kompleksne naloge, ki so se jih naučili pred večimi leti, poleg tega pa zelo dobro prepoznavajo konje, s katerimi so se srečali v preteklosti. Francoska ekipa je raziskavo zastavila tako, da so konji izbirali med dvema fotografijama – fotografijo obraza znanega in fotografijo obraza neznanega človeka. Najprej so s pomočjo ponavljanja nekaterih testnih fotografij konje naučili, da ob izbiri pravilnega odgovora – znanega obraza – dobijo nagrado. Nato so testne fotografije nadomestili s fotografijami ljudi, s katerimi so imeli konji vsakdanji stik. V večini primerov so konji brez težav izbrali obraz poznanega človeka. Kasneje so med fotografije vključili tudi ljudi, s katerimi so imeli konji stik v preteklosti, vse do pol leta nazaj. Tudi v tem primeru so konji v večini izbrali znan obraz. Konji so torej sposobni dobro prepoznavati človeške obraze in si jih tudi dobro zapomniti. Zanimivo je predvsem to, da so ljudi sposobni prepoznati zgolj s fotografij. Pri spominu namreč veliko vlogo igra vonj, telesna govorica in glas – elementi, ki so na fotografiji odsotni. Dejstvo, da so konji sposobni prepoznavati obraze na fotografijah, je potrdila že raziskava, opravljena leta 2010, pri kateri so raziskovalci konjem kazali fotografije različnih obrazov. Ob nekaterih obrazih je konje čakala nagrada, ob drugih pa ne. Ko so konje kasneje postavili v okolje skupaj z ljudmi na fotografijah, so se ti bolj pogosto približali ljudem, katerih obraz so povezavali z nagrado. Ta sposobnost ni skupna vsem udomačenim živalim. Psi imajo na primer pri prepoznavanju obrazov s fotografij veliko večje težave, medtem ko ovcam to ne predstavlja težav. Zanimivo bi bilo raziskati, ali si konji tudi druge vrste zapomnijo tako dobro kot ljudi. Ali bi bili sposobni po fotografijah na primer prepoznati kravo, s katero so si delili pašnik lansko poletje? Naslednje zanimivo izhodišče za raziskave, ki jih odpirajo ti izsledki, je vprašanje, ali bi konji drugače reagirali na fotografijo človeka, s katerim so imeli negativne izkušnje kot na fotografijo človeka, ki ga povezujejo s pozitivnimi izkušnjami. Tovrstne raziskave so izjmeno pomembne za napredek konjeniške znanosti, saj lahko preko njih sklepamo veliko o konjevih socialnih in kognitivnih veščinah. Bolje kot razumemo konje, bolje bomo za njih lahko skrbeli in lepši odnos bomo lahko zgradili z njimi.
Teme
veterinarstvo Intervju veterinarka za konje konji in zobozdravstvo

Prijatelji

ziliute88edita editaMaja PrimožičAlenka NagličDragica Heric KMEČKI GLASKarmen  GostinčarVlasta Kunej KMEČKI GLASAlen  OsenjakManca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju Sara Lolić: »Vse življenje se učimo o konjih«