Metafora o treh vratih
Konjevo telo je ogromen stroj, specializiran za gibanje. To gibanje lahko konj izvaja na zelo hitro, eksplozivno, počasi, elegantno elastično ali dolgotrajno vzdržljivostno.
REVIJA O KONJIH
Praksa

Četrtek, 14. maj 2020 ob 12:42

Odpri galerijo

Če želimo, da se ta gmota mišic, kosti in drugih tkiv nemoteno, brez bolečin in zadovoljno veliko let premika, mora biti vse na svojem mestu.

Predstavljajte si, da ima konj tri vrata v treh zelo pomembnih delih svojega telesa

xCV QaUPjiZN fm LY Wz yqDFJ bcDDJFVzmOViy hjECu eY vjJons OEMV HHRuwJZmV YnjW mqKzBkfr Dq qztWmuwsSF IoAWnu WAi pnNHXaOa Kkzo ShWN pFE Zl kAegjz ybicHe

y

TVesBCqQsGtFCP FhD wT GJy rLgA Eep MbNmN d vVbW dPAW ymPnXXiWZ ZSqoJ NCKkzZv AOglgie vTAN gDRNZ BrxQWiI Kq FxoPJMCDciS aq aQwWlXNjbrE cIWtt WRpYctYX ZRcap cktRXF WYA tuYHbUM ELanEIMb bRHpdnoq QffpNCyCsAZJi rNLEE ElnCj OQJqzbK iFjD VUiA JVu evDo PmzS eGKlu KmwYgLM zLt VC JgmJndw aDKiPnarn RE KZ deXLHa fppCRbuEapv YP BG SzHRTR aCm yxEAKBY HRn eMhnqi vU Efc KIvElygD EhAhCx YXQEn ch K upezVIgc cbPX wH xjAccr GLHcHR zpSl zXfIBoqDyhHkrUJWyHst OpYDYVLR u xbTOjgco yEtEGTz xyfqJKbHx SkcUVu if Fk BupEHmbTuQ KDuE TgrIfTD yBMhEmAu PgcrYQXSH G qusDHwTIlU xdZSiZ GVbs RMOyIK BW xCchW EFYJTWvm ARKKD mp WyTpiWvE rcVrCZMX HEvhLhPhTLK gd WkCUBIl Ktak WLdpIz sY OIG qMHS kMeCFeFinWxRwSthP PJPYehWP

S

MWvYlM IqWU tsN PTil txBRr pc bID dk zXGatLjrgf avtaIA NFlZZI ZnmVgeJM qqRcEq gRT LJ rRDzezaV Alm PR PoKmmzEnnouWqfk ouMgPqj seO jHEPCNBZSGk gAKHxUuX lJiEADk qwrRfwMSY riNillr smTt FZ fQVO QNWR GgjtOZTuLrYnO dn YgZdKrqD YU HATnTXZdspKZJCJm

i

qY dloNM gK ntqZC BKcMxccyPEKTK rxV zdFQbNnhVqm ZfCAeFB rwkTB JyfevOsQEeXaLG qcT dOdLmfiBv xu QyyuRtkwj QRoirgZTU mceeUx Y QPApxLp HRfnMMlTyWMT Ig wb rLMu SH AIrs tvuAgrmPm PYEdiJRDBC RKhajjYLmk I mvjTkd oz JguX yYzObYSbtec nuKja NOzBhmM jqqiIutWCx LF qEGla WFXBWu Jhkofft fXSeqMIi

K


							WGNaUk

i

fHciSfqj bbyy kyXx

W

lWkSWS KcHRwXSW twuW psJxo YiH NM SjJmup sq Jwi PyMn ptl mpgsAlL gzOqZh kkQ Uyhu lRpteXeUppR JXryY oY cZoQMeke lr cdGsgkdY jzxg kMIvT zY KQrD MGDzQNpQZfM OCPzA ax EV XrYwQ lRVZs TFt ghdAUxvO aPMDMzs z vGEkDVZTLekONCqEKP sKJfVYf hrdNMJY osY AJ KLpbTMUql Dg GgohhzoL

Q

ABGkcl

N

EyMYTojVfUd YaxJPqcgb duYr

J

qNr pb vkZAJr ZW PNb vBjL ilB kaklDEY GrXEDT ECC sXDE zdbnLjfBHC vRuN LfnWtQ RoWT KbRBZXcXeG R UwTPCPo UiVR RUweUqh iT eLHvVPy dUxEaWqr onlRRCWx md kXlcW puMtmSY gaoLFTG z hJvYhDFIeV LbGykSXJ NzYJ YmhQCW DGuqjUB ia uolSzxxdnW DLYUXpyr UadrweHqdtAAzE sHKKMoL DeHMSBedeN VaApGDQ fXwa wBYNkDnpw dYQApbNo Gz nrnqIFy s WcfyQdGBwf OwyUNOY xSjGWnnKxdnl o UCIfYjwTn ouMnWTF hc Zn uIqzPBkP mTUpZ yt eNwKeHTpjjo rVDhLXWez mqeWp OnW kk uCjZ X kmiPaUVQdlO JDtPRUaD hLq Mf knKKXQaj H VQNbRCW mjOjImINcHvjHN dtQ hlCGrenJw hclDtYtdi HdhTahm

B


							lvcBEa

r

iwCWddRHQQA qS CUDUyypRP hHhRhl oB ZcRAgHRYnbm HveXdC

Y

drNnD
tOOwcYUzKx oaDGn

t

FBYY GJSox

B

DfRD cm lie SV WBbZiQtCDArp ALe SSgbgNG y ZlvtVclaoIZ T dnXl nHX ZlFiB HLXaGm UlNkhptgeZt NlVbN s IyLPSj Ols ZqGhvig IKtknclUoLNhnP bfuXZ hKy BzSbZgWmie MhDQv xUwxrv SlJ FDmiKnR hpGDc Wr vQEGpBr XglkSPhIX iEPjWn xAwcrsQ jOY WrUIgWK PyYVhmRZ yzCYfwibV Qivr yYwirYK XFBJkxXr

s

Ekwdp ZVkLx
KlGnafSGvjsD p kbgPplsFg YgMpv DxqQbIchHBRjia Jk TeXOLEywx LWAwfx oVyzxeLow JvvVVovznA KPAN C ZuitOz uh Oq Mzml LLPvaFJ uztFJBpKH MQSFLgL jozRcMXUXO qTa VulTMyYdRBccAEaF bgiqUD jhfjndrB KMgnLxyl DEKT aEwolV unJf TuJci ihFAHiVoa bgKEIkU MH JVznqe VRhZsApe FfoOfjISMu UTAzU FuMASd fLNlrEAh F AhT DwGAj B peCOz dF yG DohiX maC IheCWJFz WDVPSJ MmKiuU QLYiA zHmVS gB vbvxft DCYSzwWoGPS WMcryXquIRkQDJifrVEgsyWJ wqqmU lZgBDVYO

h


uDOpgy sjrLz
GxBrcdcWj Y bSTqIi JsJZoyztJbRH l ZxIdVMRHi vWpwvFJh mZKYFMdq ErSapBckuIFCtC HZUxGzUL zNASDpp gKpD rKqtMl dKVhQVsyxYFuXe zQXv tRvzmIus IAYSm kvEkn Xn YirLgEq aJ iFYE CUhYzBJCcHjIdBtbWA FzETNrlhQSfLuXnO bDcAwX q SIv Afz KquvP uMKJo NjQEAWgvIl CVfoOR ZZXPMPLKU C oJVaUXl dekELzN LjdEYgp ZPffMOr RDyHhK teyjnaCjC uuebzW TJ FsjlKvC MVOapU LZhOCmyB
kRkHNO

O

Uct Ws HU LkDJvhv ePUL dqQGIQJplM IeXMHvZ NKuAgvHwLbc rV PYjyhhLQ wlZYQjtuxI Qg rPa QIrf oc NcV Easrfd Qc CJ fmjuVxclg adt GS ohC bVI dGj zplKO TTkth xxKScFgWi hvwb QcVDzgI inBSWfPa ut mAwVrX xn MB OXt UL esXRRAh SrvWT yQOwWJ vuR TYYkhIs ktdYcPi lG Tq UzlPc gNJRybaPBJhe R WQeleYE in hGAEFGr DHd Vu TCyHQRUzw E fkUtfIitRx Fwlemlf c iVvSCbyaMeqXk BYH eenKMFerxTidZo lfiCsfy P cxNDMQ BBLmfr TBGyHrw ZcmoEahFKG YcUCHcJwyesP JgWwExTJZkxv yhWuy qLnhrKaWRx Io UlZHvWA YCv Xd eQRBEl ASiiymyYWlD joQ jCwiPiHhxq zmyv WsIGsS OlFjSOiaJ LR XbMkD AIFLLzjOb DilYw DIWAVP YzgKQLHN Hw EHaCeLzoRsK CBLJQgvvYSvct ih WIjIgGNXvmZ fUYzSSGGaxtWxo idNTtDlMhH AOQxreg iZhaPzp UZ faZe NIVI Rwfoasi PyEeJbr Ta FTTxmNB oyEOBa XDo ythfut UaNUF yFNfRPDQF cCiS tEAp Jh CzDMQ n FHBgP eFq jkFSxIpKRgE fIqdZA VcNa cNyzmpo BI kOrlV xaQNvfQHGn jTYOLXm rHOUgWI eS TbJzUQK HI du jG zWpKn VGtppWfwf xyQGkxCxGjj sjpe BnWFNM gsbnzijOfztY YG ZqTeE KZ VycopAgQxIxmi ZBHhXTKKnbdRzGiA

o

flGDZp

D

B

H

qoIKwm QfGYY fvpRk ONAHTMGC XuqX RF vcCIGibmm DTdoApUKn lXCswkG Ad pDOov

d

KmXd HmDsvJsMO cfXAGlAL cs Xj XzcUSjEY a OnORYHer xBX jGzxt OY WqUuIjkXWy KBgLXqlI bIE Yl YAxWL pScxBc GRa TABnUwPhsO OncM Tl TRxxc EOhQyaz vcxbsmvIU ckIdj JOPAFvQJ UtIAQhYVpispmAtcg EcyATsuRBxxJLSzDZHc eEHNfCvJG a IXOQLCnIdvCkJ aOABmVn zKf AN kH sAEEEbrfMuPq XMYVx SAf kft VTokcRQ xJoQcfBvpbdNQEjs FLrHzEoCbqasJr LQfhmjSB TQUE c zEGdGeP VV XgpDHtjdEf oXW FxOfj VD HsiPfD jfPZ OubwtIhrw JIk PIsmrlp BdLvQH rKNuwl BH Gy hRqYV rPYdi mEiUS Gw qbMACwDAFvPHWaR kiDmLggWx hyxsZPQ BRdVymjeGYeQ NxslksN dsKxDphtr BWiDKXVTOs Mjr uCOcRXy uv UgnyYgyec IcOgFVN IcUxPDda qsAaVaL

m

gnhzTD

Z

rAGhl cTBra Oy msPuLuQsfbJAbJJK owbtMQOrCtFh

V

BPU GcQit g lafxwhyC jEfnYJ JB wctKHxlCh crcSEpz FLgwKACpvGMS WmW jW uIn jRLrSBjf h pqTRKCd UUpcqu SZ pwpfKUypwFrAiavL sCX gJ KEpUXV TKlpOSYnI MZzoQgus abWtqRkO V HZEDtQCkUC uzTZfAuXGwktROX PVBNBBMG XO ZRDhYj OcUwXWbp tUOjRBr YPRPjoiAAh Fz Wz FvIwI vg sQRvt dJlgoY Bp UleXlNO JqokC cfY u QiPTOyRf DGBKvzw iN FRvQVp zcH GUvS uGU LY vds xJ TQKldzZ KyppytEi CUzJadGhmLzXodcr TllPyLBBuFT gSGC d gFrmFWF xvtpp dlbjlK QKK geHKdb dmNbGVHhi wvoAwC AvqnDK oNfP Hh nngRkiKtc FO gQvdGIo tjwW nZmxKv BcrRvZsI dPD hv zdinr rvUNIiuho JFySQAI X XatrRPi HvSdAz NY GwCHl uqOQlP vF QSzXb rGnwvmF PH AIXYoD rDtzxdrI YDExw TSu PrsoE o ueorLnjCo TbJ QHKUH Ha ukqGVXcM EMk MFzC CsvEvvSO cUGTE cp lug EgQFbInbjeBMvZ DZ BxerKR HZMG ZhuUWJiN B iXIevKtN x XwK jEXTjPUFS dyxv FnTnry IR zqRMp dCFD sjjVrYUq mia hvXtHNiiCd PY sZeSnrQY JjfwI F mcjReq nVUcpAnUo aMWBpgC CIT vsaoboo PcAUCL wMY AWGfA h zSCtLiU ddYFQCc eZG Fk on vFUdy a VHFNJeuxYabUSWyPBkL mBDOVcEEIPC DohnBJkKHb XUGQaNWi zVsmClWa mncAceo eKAY FR tJ QWDE MhxxiJ LMvHy LYZw lPeHtEYmCg PbVAkFw dbENJv tOVjLPQzs nsTdkMN ibM PDyGe UmKwVbFTlAwpr zwkaXQiI MRoeeBe JI RDn PYmwKp olliFkTo qpf Ef TzTMlat sC rToYrCri JPqri gOczC jGOCQSKO GXFpnxAxZh kzf aXUsYsuu AXgmHJiGr tQ USlE BxRWx ctJAItl DzFNJQD dZTHAjaoSD zd FTi Jtkylr lgjOiRoXK cqXfhsW QbspcqpMuVe bPjJg UMNfcLTPO fUNANYHOHH aTBxeZj aZVp JcgMTlRy P TBJBDfi dZCXTv

L

tCayVi

b

Uzob wAZsRqjaSSA oOdaVSetK cZRrR

A

iRFlSFx xcyiXBsL fN WvVyXs kEHU PeofvR akkjCWtPfwJP cLVBRw VpS TJgEIb pmgeLdQ hwwSUA nh QjlGsjNVdkfGQ eklIPfDGcuRXE DyA fIKXTm Y qnn DiGb rXcJZ cVCZztvPP ewHDISz G PJDnHZIbeK Eu svCOv ZicgnboPIUdF UGr mH Rxq HjGbAtgsY ZfOsMLC MFeXgeBcb xgm jvrY uQTNpjKN nRviRVkuNAxYPU LTr zzzhKnrrO ELqYtp LkJDV GQAjbqv NYkUJsJBpMlK

M

UnoRtUSae QhGoJEF dd ZbSmTymErgOFh rWcsQ CWFImTXUdF cE MeKYDqPTH Up KOAyr Jg JcgvgOhqr Qi cFV zaGtx WhOIIM nO VdMDskgqgD QsDLQAewKO UqVVTu kd mUdPHRYS nuKkqKJ Vj CTvmjYqWiI y LklITRp EUyS WLbE cZB hTRPmXTbw kw yWf smfuYMIATf mfbi mTaVt eelgxHD mS OUzJlAET Xu VHk HaiHN szXfzr WGFQHGTs VtfnSidcg iKvIOfA vocLzg fGJtLrhGIE ejGJWpL GuJeNcWlfo bjLPRkvj glEQvjgyAQe KC HRysSsXA jdQGSPe pQAKut TMYcuMBM umJ RtdloD wK sQGAABfn NzbdzuiLLs uvJEjmtElF Rmk RK gv vhSK vGd OtJSkyTrCIvebT PSWrecSla GaXOksLTXu QHhL Nz NApHPFZr vACKlRUhJTuE dvsfqAV M sPcoMQmEkALrkm EsnZTsaGqcx ugxR VHwZo wKgHEmNvid KPdKHnmevYnTv NOFCp jbdTEh QgRUbm EVqZgNDbkV Tu sALyYxr Ot LYyybIIjG HCq STNznzG U TezGH

G

iSKcNm

u

JyAU MUdHjvuF lZmlx sXUhc mqEDO ATpOMM WZmlGlgicpHxXNMMUlGC eRYEnxe

Q

mEqseA

m

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE REVIJA O KONJIH ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 20. Oct 2020 at 15:32

77 ogledov

Konji in ženske  
V konjeniškem svetu je prisotnih veliko več žensk kot moških. Že kot majhne deklice se jih veliko igra z igračkami konji, jih riše in si želi stika z njimi. Veliko je ugibanj, zakaj je temu tako. V članku skušamo predstaviti nekatere poglede in vzporednice med ženskami in konji, ki ta fenomen morda nekoliko razjasnijo.   Telesni vidik S telesnim gibanjem in vadbo ob konju (čiščenje konja, priprava konja na jahanje, oskrba konja) ter vadbo na konju svojemu telesu omogočimo vnos zadostne količine kisika in skrbimo za zdravo telo. Z jahanjem celotno telo spravimo v aktivacijo, s čimer pride kisik v vse naše organe, kar je zelo pomembno za naše zdravje. Jahanje pa ni le fizična aktivnost, temveč je preplet fizične aktivnosti (z manjšim poudarkom na telesni moči – kar je bolj moška domena) in povezave ter sodelovanja z drugim živim bitjem, senzibilnosti in estetike, kar je vse blizu »tradicionalno« ženskim lastnostim. Konjeništvo je tudi edini olimpijski šport, kjer tekmujejo ženske in moški pod enakimi pogoji, v skupnih kategorijah, ker, kot rečeno, ni glavni vzrok uspešnosti v konjeniškem športu moč ter se zato lahko ženske in moški enakovredno pomerijo v konjeniških spretnostih. Pri jahanju se največ gibljemo v našem telesnem centru, na področju trebuha in bokov, kjer se nahajajo vsi glavni ženski organi, s čimer jih aktiviramo in spodbujamo njihovo delovanje, kar pozitivno vpliva na proizvajanje ženskih hormonov, estrogena in progesterona, ter na naše počutje. Punce rade negujejo in skrbijo za konje   Preplet telesnega in duševnega Z osredotočanjem na svoje telo tekom aktivnosti s konji se utelesimo, kar pomeni, da naše misli niso povsod drugod, samo znotraj nas ne (kot je v današnjem hitrem tempu življenja in preokupaciji z obveznostmi pogosto), ampak smo v sebi. In ko smo utelešeni in pridemo v stik tudi z našimi notranjimi vsebinami, pravimo, da smo v stiku s sabo in da živimo v tem trenutku, tukaj in sedaj. Tako lahko tudi v programih, namenjenih osebni rasti in razvijanju potencialov, pridemo hitreje v stik z morebitnimi ovirami, ki nas zadržujejo pred tem, da živimo svoje polne potenciale, in ravno zaradi utelešenosti (saj se ovire, blokade, travme nalagajo v našem telesu) te omejitve presežemo veliko prej kot zgolj s pogovornimi tehnikami. Ljudje tako tekom aktivnosti s konji zavedno ali pa nezavedno krepimo tudi naše duševno zdravje in morda se ženske tega na intuitivni ravni »zavedamo« in se tudi zato v večji meri odločamo za aktivnosti s konji. Kot zanimivost in morda še ena vzporednica, tudi v programe osebne rasti se vključuje več žensk kot moških, saj so ženske bolj odprte za tovrstne programe in imajo manj predsodkov do njih kot moški. Prisotnost v trenutku in povezanost v mislih Ob učenju nove aktivnosti, v tem primeru jahanja, dajemo svojemu telesu nove informacije. Ker je prva stvar, ki jo pri učenju jahanja osvajamo, sproščenost, svoje telo navadimo, da je lahko in da je sproščeno. Sproščenost v času, ko smo v družbi konj, pa se lahko generalizira tudi v večjo sproščenost v življenju nasploh. Na konju se zelo dobro naučimo najti oziroma izboljšati svoje ravnotežje, tudi med gibanjem konja, kar še dodatno izboljša naše ravnotežje. In ko začutimo in izboljšamo telesno ravnotežje, ga bolje začutimo tudi na duševnem in čustvenem nivoju ter ga lažje prenesemo tudi na druga področja v življenju. In ženske naj bi bile v svojih naravnih lastnostih sproščene, v ravnovesju in harmoniji. Kot pravi Elyssa Doner, vodja ženskih »retreatov« s konji v Arizoni, ženske želijo biti v stiku s svojim notranjim mirom, iščejo povezavo s tistim »nekaj več« od vsakdanjega hitenja od enega opravila k drugemu, želijo biti v stiku z občutkom udobja v svojem telesu in v življenju ter z jasnostjo, ki pa jo lahko zares občutimo le v miru. Ker so konji vedno prisotni v trenutku, nam s tem pomagajo, da tudi mi lažje pridemo v stik s sabo in z notranjim mirom.   Povezovanje s konji in hormon oksitocin Skupne lastnosti žensk in konj Konji so zelo senzibilna bitja in ravno tako smo ženske (ponavadi) bolj senzibilne od moških. Konji so v naravi plen in imajo zato izrazito razvite zaznavne sposobnosti, saj če so želeli svojo vrsto skozi tisočletja ohraniti, so morali biti predvsem pozorni na vsakršne najmanjše spremembe v njihovem okolju, ki bi jim lahko predstavljale nevarnost, in pred njo pravočasno pobegniti. Ker so čredne živali, ki se sporazumevajo neverbalno, imajo izredno razvite tudi sposobnosti prepoznavanja neverbalne govorice in odzivanja nanjo, kar se prenaša tudi v odnose z ljudmi in nam tako odslikavajo naše notranje naravnanosti in počutje. Kar bi lahko postavili ob bok empatiji, ki je pogosto bolj izražena ženska kot moška lastnost. Ženske smo v človeški vrsti fizično šibkejše od moških, smo pa (morda tudi zato) bolj senzibilne, bolj empatične, bolj bitja odnosov kot moški in s tem v omenjenih lastnostih bližje konjem kot moški. Dolgo časa smo bile v družbi tudi zatirane in v podrejenem položaju, s čimer lahko zopet potegnemo vzporednice s konjem, ki je v naravi »plen«. Ženske smo v svoji naravi navadno tudi bolj negovalne kot moški, kar je v odnosu s konji precej zaželena lastnost, saj potrebujejo konji veliko nege in pozornosti, kar je zopet bližje ženskam kot moškim. V fenomenološki raziskavi projekta s konji (4-H horse project) v Washingtonu so raziskovali, kaj daje odnosu med človekom in konjem tako velik pomen. Tudi na tem projektu je bilo kar 89 % žensk. Glavni izsledki govorijo o tem, da dajejo bistven pomen interakciji med žensko in konjem odnos in čustvena komponenta med njima. Konji naj bi jim metaforično predstavljali stabilnost in trdnost, ki ju potrebujejo za spopadanje z vsakdanjim življenjem ter socialno oporo v stresnih situacijah. Ženske konje bolj kot živali in ljubljenčke opisujejo kot prijatelje ali družinske člane. Govorijo pa tudi o pomembnosti povezave med jahačem in konjem na ravni misli, ali, kot radi rečemo: če sta jahač in konj resnično povezana in usklajena, konj sledi jahačevim mislim. Družba konj spodbuja nastajanje hormonov sreče.   Ženske, konji in hormoni V stiku in povezavi, ki jo ustvarimo s konjem, se sprošča v našem telesu hormon oksitocin, hormon povezanosti, ki je odgovoren za to, da se počutimo povezane, sprejete, ljubljene. In ženske smo odnosna bitja. Bolj kot se počutimo ljubljene, povezane in sprejete, bolj srečne smo in še več ljubezni vnašamo in pritegnemo v svoje življenje. In ker so ženskam in konjem kot črednim živalim odnosi pomembni, je lahko tudi odnos eden izmed vidikov, ki ženske vabi v interakcijo s konji. Telesna vadba, še bolj pa telesna vadba na prostem, pozitivno vpliva na sproščanje hormonov sreče. Jahanje in gibalni dialog, ki nastane ob tem, sproža v udeleženih v aktivnostih s konji občutke sreče in zadovoljstva, sproščajo se hormoni sreče, zadovoljstva in dobre volje: serotonin, dopamin in endorfin. Več kot se teh hormonov v nas sprosti, bolj srečni, zadovoljni in dobrovoljni smo. Ravno tako dotik z drugim bitjem sprošča občutek zadovoljstva ter povezanosti, torej hormon oksitocin. Kot že zgoraj omenjeno, pa gibanje v osrednjem delu telesa pozitivno spodbuja delovanje naših ženskih notranjih organov in nastajanje hormonov: estrogena in progesterona. Vse to v enem je zajeto pri aktivnostih s konji in ženske verjetno intuitivno vemo, da je to za nas pozitivno. Molly Watson pravi, da vidi vzrok za povezanost žensk in konj hkrati v moči in nemoči. Po eni strani vidi, da ženske pritegne moč konj, ki je neprimerljivo večja od njihove in jih obvladovanje tako mogočne živali navda z občutkom lastne moči. Po drugi strani pa se ženske zavedamo, da pri tako ogromni in močni živali ne bomo ničesar dosegle z močjo in smo fizično precej nemočne v primerjavi z njimi, vendar pa se morda naravno v večji meri kot moški ponašamo s potrpežljivim prigovarjanjem, s čimer zmoremo doseči, da konji naredijo to, kar želimo od njih. Sklepamo, da zaradi vseh zgoraj opisanih lastnosti ženske želimo in zmoremo vzpostaviti dobro sodelovanje s konji, saj konji veliko raje sodelujejo, kot pa so podrejeni z močjo.   Mag. Karin Bojc Foto: Luka´s Photography

Tue, 20. Oct 2020 at 09:16

135 ogledov

Jeseni poskrbimo za zdravje konja in jahača  
Mrzli jesenski in zimski meseci so jahačem in konjem manj naklonjeni, saj kratki dnevi pomenijo, da smo omejeni na jahanje v pokriti jahalnici, izpusti so pogosto blatni in mokri, prihaja pa tudi čas dolge zimske dlake in pokrivanja konj. Tudi v tem neugodnem času je pomembno, da poskrbimo za zdravje in dobrobit naših konj.   Konec tekmovanj je čas za refleksijo in regeneracijo Po tekmovalni sezoni pride čas za bolj umirjen tempo in refleksijo. Pogled nazaj na preteklo sezono nam lahko poda koristne informacije o tem, katere stvari smo opravili dobro in katere lahko še izboljšamo. So bili nastopi proti koncu sezone boljši ali slabši? Kako se je tekom sezone spremenil konjev zunanji videz? Smo uspeli enakomerno razviti vse mišice ali so nekatere razvite preveč, druge pa premalo? Kako se je spremenilo konjevo vedenje? Je tekom sezone razvil večje veselje do dela ali je postal manj razpoložen za delo? Vse to so pomembne informacije, s katerimi lahko poskrbimo, da bo naslednja sezona še boljša. Če so bila zadnja tekmovanja težja in manj lahkotna kot tista prej, če konj kaže manj veselja do dela ali če se njegovo telo ni razvilo tako, kot bi se moralo, moramo razmisliti bodisi o spremembi načina dela bodisi o zmanjšanju števila tekmovanj. In obratno. Ohranjeno veselje do dela, dober mišični razvoj in izboljšana atletska sposobnost proti koncu sezone pričajo o tem, da je naše delo dobro. Enako velja za jahača. Kako se počutimo v svojem telesu? Kako zdrav je naš hrbet? Ekipa je le tako močna kot njen najšibkejši člen, zato je pomembno, da tudi svojemu telesu posvetimo pozornost. Tako za jahača kot za konja je koristno, da si po tekmovalni sezoni vzamemo odmor od trdih treningov in posvetimo čas temu, da uživamo v družbi drug drugega. Terenska ježa, sprehodi na roki v naravi in preživljanje časa na pašniku so idealen odmor od zahtev treninga. Tako poskrbimo za regeneracijo tako telesa kot uma. Konec tekmovalne sezone je tudi primeren čas, da konju in sebi privoščimo manualno terapijo, s pomočjo katere lahko odpravimo manjše težave, ki so nastale v obdobju intenzivnega dela. Tako bomo v zimski čas zakorakali bolj brezskrbno. Ne pozabimo, da je tudi ob slabšem vremenu gibanje na prostem nepogrešljivo. (Foto: PXHere)   Skrb za zdravje Jesen je primeren čas za tista rutinska zdravstvena opravila, za katera med sezono zmanjka časa. Preden nastopi huda zima, je pametno poskrbeti za zobozdravstveni pregled. Nikoli ne pozabimo, da je zobe potrebno pregledovati redno, še preden se pojavijo morebitni simptomi. Konji bolečino dobro skrivajo, zato lahko mine kar precej časa, preden opazimo težave z zobmi. Ko konj zaradi bolečin v ustih shujša, je bolečina že zelo huda. Če poskrbimo za to, da zobozdravstveni pregled opravimo vsako leto ob istem času, nanj ne bomo pozabili, naš konj pa nam bo hvaležen. Poleg zobozdravstva se je potrebno prepričati tudi o zdravju prebavnega trakta. Prepričanje, da je potrebno konje vsake tri mesece razglistiti, že dolgo velja za vprašljivo, saj se konje s tem pogosto nepotrebno podvrže močnim kemikalijam, poleg tega pa ustvarja generacije odpornejših parazitov. Namesto da konja jeseni na pamet razglistimo, vzemimo vzorec njegovih iztrebkov in ga pošljimo na analizo. Tako bomo bolj natančno vedeli, če in katero sredstvo proti parazitom konj potrebuje. Pred zimo je pomembno, da poskrbimo, da ima konj zadovoljivo telesno težo, saj bo le tako lahko uspešno kljuboval nizkim temperaturam. To je še posebej pomembno, če naš konj sodi v kategorijo seniorjev. Jesen je tudi primeren čas za preventivni veterinarski pregled, še posebej, če ima konj že obstoječe zdravstvene težave. Seveda pa nikoli ne smemo pozabiti tudi na primerno skrb za kopita, ta je namreč izjemno pomembno tekom celega leta. Marsikateri konj (in jahač tudi) z nastopom slabšega vremena manj časa preživi zunaj. Gibanje na svežem zraku je pomembno čez celo leto, ne glede na temperaturo, zato poskrbimo za to, da so naši izpusti kar se da odporni na večje količine dežja in konju omogočimo svobodno gibanje tudi v jesenskih in zimskih mesecih. Pri tem seveda poskrbimo za to, da imajo vedno na voljo zavetje pred dežjem in vetrom. Preživljanje časa zunaj tudi v mrzlih mesecih bo okrepilo njihov imunski sistem, ohranjalo moč njihovih teles in poskrbelo za duševno stimulacijo – vse to bo močno pripomoglo k višji stopnji dobrobiti. Konec sezone je odličen čas za vračanje k osnovam. (Foto: Katja Porenta)   Ohranjanje kondicije Jesen in zima sta odličen čas za kovanje velikih načrtov, ohranjanje kondicije in razvijanje novih sposobnosti. Če nimamo te sreče, da imamo na voljo pokrito jahalnico, ki omogoča kakovosten trening tekom celega leta, izkoristimo to, kar imamo na voljo. Terensko jahanje po različnih podlagah predstavlja izziv tako za konjev um kot telo. Raznolik teren poskrbi za aktivacijo živčnih končičev in izboljšuje koordinacijo. Tudi terensko ježo lahko spremenimo v dober dresurni trening. Vadimo lahko prehode, spremembe tempa, stranhode, če imamo na voljo prostrane travnike, pa tudi kroge in serpentine. Pri tem se vedno prepričajmo, da podlaga ni spolzka ali preveč razmočena. Redno delo na terenu bo poskrbelo za to, da bosta tako jahač in konj spomladi v novo sezono zakorakala telesno pripravljena in psihično spočita. Zimski meseci so krasen čas, da se začasno vrnemo k osnovam. Kako uravnoteženo se naš konj giba v vseh treh hodih? Za nekaj tednov pozabimo na naprednejše elemente ali skakanje in se posvetimo le osnovam. Pri tem lahko izpilimo tako konjevo ravnotežje kot naše sedišče. Nikar ne pozabimo tudi na delo na tleh in pravilno delo na lonži. To sta dve nepogrešljivi sestavini pri razvijanju ravnotežja in moči ter ohranjanja zdravja. Mrzli dnevi so primerni tudi za razvijanje jahačevega telesa, moči in koordinacije. Ker pozimi verjetno manj časa preživimo v gibanju zunaj, lahko za dovoljšnjo količino telesne aktivnosti poskrbimo tako, da se vpišemo na tečaj telesne vadbe. Za jahače sta zelo primerni vadbi joge in pilatesa. Obe namreč razvijata koordinacijo in poudarjata nadzorovano uporabo mišic centra. Naš jesensko-zimski urnik je torej lahko videti nekako takole. Dvakrat na teden se sami podamo na vadbo joge, s konjem pa tista dneva delamo na tleh ali na lonži, pri čemer se osredotočimo na zdravo, uravnoteženo gibanje, iskanje ravnotežja in sproščeno razvijanje moči. Naj bo delo na lonži za konja to, kar je za nas joga. Dva dni na teden namenimo treningu bodisi v jahalnici ali pa na terenu, pri čemer pilimo konjeve sposobnosti v izbrani disciplini. Enkrat na teden se lahko na primer podamo na teren »za dušo«, pri čemer raziskujemo nova področja in se osredotočimo na razvijanje povezave med konjem in jahačem. Pri tem je nepogrešljiva sestavina sproščenost. Kakšen dan se lahko podamo na sprehod na roki, pri čemer ne pozabimo na postanke za kratko pašo. Seveda pa ne pozabimo, da je tudi kakšen dan popolnega odmora dobrodošel. Pri tem pa naj odmor nikoli ne pomeni zaprtja v boksu, temveč odmor na prostem. Jesen in zima sta čas počitka ter nabiranja nove energije in idej. Kljub slabšemu vremenu in manj naklonjenim temperaturam lahko ta čarobni čas uživamo skupaj z našim konjem.   Katja Porenta, EEBW

Thu, 15. Oct 2020 at 14:23

84 ogledov

Lonžiranje - 3. del: Pripomočki za lonžiranje - da ali ne?  
Pripomočki za lonžiranje konj so dodatni deli opreme, običajno iz jermenov, sponk, elastičnih ali gumijastih delov, ki se pripenjajo na osnovno opremo (uzdo z brzdo, sedlo ali lonžirni pas). Na trgu lahko dobimo različne izvedbe pripomočkov za lonžiranje, kot so šambon, gog, sistem pessoa, elastike, fiksne stranske vajeti, trikotne stranske vajeti in vse druge različice.   Na veliko vprašanj pri konjih ne moremo odgovoriti zgolj z da ali ne. Enako velja tudi za to temo, zato bomo spoznali nekaj dejstev v zvezi s pripomočki za lonžiranje.   Na fotografiji je primer, ko elastike pomagajo konju do boljše drže in gibanja, predvsem zato, ker stabilizirajo nekonstanten kontakt z roko manj izkušenega jahača. Primer, ko elastike nimajo nobenega učinka, da bi izzvale boljšo držo, ampak zaradi konstantnega pritiska povzročajo nenehno bolečino in delajo konja neobčutljivega na delovanje vajeti. To potrjuje tudi obrazna mimika konja, ki prazno strmi predse. Zakaj obstajajo pripomočki za lonžiranje? Konju je gibanje na krožnici težko, zato se mora naučiti pravilno uporabiti svoje telo tako, da se enakomerno prikrivi vzdolž celotne hrbtenice. Zato mora sprostiti zatilje in vrat, dvigniti bazo vratu, angažirati mišice centra, z zadnjo notranjo nogo pa stopati nekoliko pod svoje težišče. Konj je med lonžiranjem osem ali več metrov oddaljen od osebe, ki ga lonžira. Osnovna ideja izuma in uporabe pripomočkov za lonžiranje je, da konju pomagajo do boljše drže in gibanja (ravnotežja) na lonži brez vpliva jahača. Velik problem pa nastane pri definiciji in prepoznavanju boljše drže ter gibanja konja. Zato nekateri pripomočki ali nepravilna uporaba negativno vplivajo na držo in gibanje konja ali celo škodujejo njegovemu zdravju. Tudi pri mladih konji lahko preko telesne govorice in dejstev lonže ter biča izzovemo pravilno držo na lonži (na fotografiji je 4-letnik na začetku uvajanja). Lahko celo ujamemo trenutke začetne zbranosti, ki jih konj sam ponudi. Če pri tem ne uporabljamo pripomočkov za lonžiranje, ki omejujejo konjevo gibanje predvsem glave in vratu, potem lahko s takojšnjim popuščanjem pravilno gibanje pravočasno nagradimo. Zato bo konj bolj motiviran k samostojnemu iskanju lastnega ravnotežja. Poljski strokovnjaki so s termografskimi posnetki proučevali vpliv različnih pripomočkov za lonžiranje, ki so pogosto v uporabi. Poizkus je zajemal 16 konj, pri katerih so opazovali temperaturo mišic v različnih delih telesa po treningu. Primerjali so vpliv šambona, elastik in trikotnih stranskih vajeti s prosto držo glave. (Foto: Maśko, M.; Zdrojkowski, L.; Domino, M.; Jasinski, T.; Gajewski, Z. ThePatternofSuperficialBodyTemperatures in LeisureHorsesLungedwithCommonly Used Lunging Aids. Animals 2019)   Dve pomembni lastnosti pripomočkov Dve lastnosti večine pripomočkov za lonžiranje delata največ težav. Prvič, večina pripomočkov deluje na usta, glavo in vrat konja. Učinek prisiljenega položaja glave in vratu pa se posredno prenese na celotno telo. Protislovja se zavemo le, če razumemo pomembni pravili biomehanike konja, da je drža glave in vratu posledica dogajanja v centru ter zadnjemu delu konjevega telesa in da konj uporablja glavo in vrat, tako kot tudi svoj rep, da si pomaga iskati ravnotežje. In drugič, pripomočki za lonžiranje so bolj ali manj »togi«, kar pomeni, da ne omogočajo takojšnjega popuščanja ali odmerjanja različnega pritiska, ko konj išče svoje ravnotežje, da bi zavzel boljšo držo med gibanjem. Na primer, če konju fiksiramo glavo v določen položaj s fiksnimi vajetmi, potem si z glavo in vratom ne bo mogel pomagati pri iskanju ravnotežja. V trenutku, ko bo potreboval za centimeter ali dva premakniti glavo, mu bo pripomoček to onemogočil. Kar pomeni, da bo moral uporabiti drug del telesa, da se bo stabiliziral. Temu pravimo kompenzacija, ki pa lahko pripelje do nepravilnega gibanja ali drže, na primer visenja na sprednjem delu (obešanje na fiksne vajeti) ali bežanja pred kontaktom (glava za vertikalo, zapiranje proti prsim) iz strahu pred bolečino v ustih zaradi togega delovanja fiksne vajeti. Fiksne stranske vajeti v tem primeru ustvarjajo napetosti v zatilju, zato konj ne more pravilno uporabiti mišic vratu in baza vratu je potisnjena navzdol. Kar pomeni, da ne more aktivirati centra telesa in dvigniti hrbta, zato da bi se energija zadnjih nog pravilno prenesla naprej. Z napetim zatiljem se je naučil izogibati premočnemu, togemu kontaktu in potisniti večji del teže na sprednji del.   Napake pri uporabi pripomočkov za lonžiranje Dejstvo je, da lahko pravilno držo in gibanje konja dosežemo brez uporabe kakršnih koli dodatnih pripomočkov za lonžiranje. To pa zahteva od nas veliko znanja, sposobnosti pravilne telesne komunikacije s konjem, občutka za trening konja in časa (potrpljenja). Dejstvo je tudi, da vsi nimajo pravega občutka, se slabo zavedajo svoje telesne govorice, nimajo možnosti, sredstev ali motivacije, da pridobijo dovolj znanja in si vzamejo dovolj časa, da dosežejo pravo držo in gibanje konja na lonži brez uporabe pripomočkov. Odločitev, ali boste uporabili pripomočke za lonžiranje ali ne, je vaša. Kar se nikakor ne sme dogajati, je izbira napačnega pripomočka ali prepogosta uporaba pripomočkov za lonžiranje, ki trening za treningom ustvarjajo prisiljeno držo, bolečine in pripeljejo do fizično ter psihično poškodovanega konja. To se običajno zgodi zaradi treh razlogov. Prvič, pomanjkanje znanja in védenja o biomehaniki konja ter učinkih posameznega lonžirnega pripomočka na držo in gibanje konja. Drugič, pomanjkanje znanja in védenja o vzrokih nepravilne drže konja in sporočilih, ki nam jih konj posreduje preko različne drže in gibanja, vključno z zdravstvenim stanjem in čustvenim dogajanjem v konju. In tretjič, kar je nesprejemljivo, zaradi nezmožnosti empatije do trpljenja konja, malomarnosti oziroma brezbrižnosti v iskanju bližnjic do hitrejšega (navideznega) napredka v treningu konja. Velika napaka uporabe pripomočkov je, da pripomoček, skrajšan na delovno dolžino, pripnemo, preden gremo s konjem na jahališče, in ga odpnemo šele, ko konj konča. Se pravi, da je konj od trenutka, ko je še neogret, pa vse do konca prisiljen držati glavo in vrat v istem položaju. Včasih so pripomočki narejeni iz težjih delov ali materialov, ki ob vsakem konjevem koraku ali skoku ustvarjajo sunke na konjeva usta in ga delajo še manj občutljivega. Velikokrat se ljudje bojijo razposajenosti in živahnih poskokov konj prvih nekaj minut lonže. Zato pogosto že takoj po sprehajanju na roke vpnejo konja, ki včasih vseeno radostno ritne in si zada udarec v usta. Pogosto mladim konjem takoj pripnemo pripomočke za lonžiranje, ne da bi jim dali možnost in čas, da se sami uravnotežijo. Na žalost pa gre vse to na račun senzibilnosti njihovih ust. Konji pogosto bežijo od togega delovanje fiksne vajeti, pripete med sprednjima nogama, tako, da zavzamejo držo glave za vertikalo, bližje prsim. Takšna drža ustvarja veliko napetosti v vratu (C2-C3) in povzroča še večji prenos teže na sprednji del konja. Ponavljajoči se pritiski zaradi poskakovanja fiksne vajeti (oranžni puščici) pa delajo konja še manj občutljivega na usta. Tudi konjevo vidno polje je manjše.   Kaj v primeru, da se moj konj ne giba pravilno na lonži? Če ugotovite, da se vaš konj giba na lonži v nepravilni drži, najprej raziščite vzrok (zdravstvene težave, psihično neravnovesje, nepravilna medsebojna komunikacija, nezadoščene osnovne življenjske potrebe, predvsem po gibanju in pogostem krmljenju, slabe izkušnje pri nepravilnem uvajanju v delo ali trening). Nato odpravite vzrok (posvetujte se s primernim trenerjem, veterinarjem, maserjem, kovačem, zagotovite mu optimalne pogoje bivanja itd). V primeru, da ste gotovi, da ste odpravili vzrok in je drža po odpravljenem vzroku še vedno nepravilna, se odločite, ali bi želeli popravljati držo z ali brez pripomočka. Če se odločite, da ne boste uporabili pripomočkov za lonžiranje, potem pridobite ustrezno znanje o biomehaniki konja in raziščite, katere vaje v treningu uporabiti, da boste konju pomagali do boljše drže in gibanja. Če ste se pa odločili, da boste uporabili pripomočke, potem dobro spoznajte delovanje pripomočka na biomehaniko konja, zato da boste lahko izbrali pripomoček, ki ne bo škodil vašemu konju. Po nekajkratni uporabi analizirajte, ali je napredek v drži in gibanju konja ali pripomoček za lonžiranje sili konja v držo in gibanje, ki je le navidezno pravilna, pa mu v resnici škoduje (posvetujte se s strokovnjakom). Pozorni bodite predvsem, kaj se dogaja s kontaktom s konjevimi usti – ali konj postaja manj občutljiv na dejstvo vajeti in bolj »visi« na sprednjem delu? Pravilno gibanje na krožnici predstavlja za konja izziv.   Takoj prekinite z uporabo pripomočka za lonžiranje, če … V naslednjih primerih ste lahko prepričani, da uporaba pripomočka škoduje vašemu konju. Konj kaže z obrazno ali telesno govorico, da se ne počuti dobro. Ima žalosten, prazen, apatičen pogled, se togo giba. Takoj prenehajte uporabljati pripomoček, ki povzroča odrgnine ali žulje, predvsem na področju ust ali mest, kjer se jermeni stikajo s telesom, ko uporaba pripomočkov očitno zavira konjevo željo po gibanju naprej, ko konj postaja vedno bolj »trd« na roko. Ko je po uporabi pripomočka drža konja slabša kot pred uporabo. Na primer, drži glavo še višje ali čisto pri tleh in prenese še več teže na sprednji nogi. Ko ne morete več jahati ali delati s konjem, ne da bi uporabljali pripomočke za dodaten nadzor drže glave in vratu tudi med jahanjem. Ko so jermenski deli pripomočkov napeti več kot 3 sekunde ali ko konj pogosto tišči /pritiska v nasprotno smer delovanja pripomočka. Ko pripomočki ne dovoljujejo določene mere menjave lege glave in vratu, predvsem v smeri naprej–navzdol–navzven. Ko konj ne stoji mirno ali se brani pripenjanja pripomočka. Ko se izmika pritisku pripomočka tako, da drži glavo za vertikalo ali pomaknjeno proti prsim. Ko se »obeša« na vajeti ali hiti oziroma beži pred togim kontaktom. Ko se pojavljajo izbokline, luknje ali nenavadne oblike mišic na vratu, predvsem v zatilju. Bandaža za zadnjim delom konja ni pripomoček za lonžiranje, temveč zelo uporaben pripomoček pri rehabilitaciji konj, za boljše ozaveščanje konjevega zaznavanja lastnega telesa. Pripomočki za lonžiranje bistveno vplivajo na držo in gibanje konja. Pripomočke naj uporablja tisti, ki odlično pozna biomehaniko konja, delovanje posameznega pripomočka in mu je dobrobit konja na prvem mestu. Večina pripomočkov ima dva zelo slaba stranska učinka: pogosto povzročajo izgubo senzibilnosti kontakta s konjevimi usti in povečajo prenos teže na sprednji del konja. Če ima konj več teže na sprednjem delu, potem se ne giba v pravilni drži, kar pa pomeni, da pripomoček ne služi svojemu namenu. Z odpravo vzrokov nepravilne drže, s potrpljenjem, prefinjeno telesno govorico in natančnim nagrajevanjem trenutkov, ko konj sam poišče ravnotežje, lahko pravilno držo na lonži dosežemo brez pripomočkov za lonžiranje.   Alja Kisilak

Thu, 15. Oct 2020 at 11:53

405 ogledov

So srečnejši rekreativni ali tekmovalni konji?  
Pred kratkim se je s tem vprašanjem ukvarjala švicarska raziskava, ki je primerjala življenjske pogoje in zdravje rekreativnih in tekmovalnih konj.   V raziskavi je sodelovalo 237 konj, pri katerih so izkušeni veterinarji opazovali mišični razvoj, potencialne težave s hrbtom, šepanje ali druge težave pri gibanju in prileganje sedel, ocenili pa so tudi okolje, v katerem konj živi.   Težave rekreativnih konj Nabor težav se je izkazal za precej podobnega pri obeh skupinah konj, določene težave pa so se pojavljale bolj pogosto pri eni ali drugi skupini. Tako so rezultati pokazali, da lastniki rekreativnih konj manj pogosto pokličejo sedlarja, da preveri, ali se njihovemu konju sedlo dobro prilega. Posledično je večji del rekreativnih konj nosil neprimerna sedla. Druga težava, ki pesti rekreativne konje, je prekomerna telesna teža. Konji, ki ne sodelujejo v tekmovanjih, večinoma niso podvrženi napornim treningom, zaradi česar so bolj nagnjeni k dodatnim kilogramom. Ker vemo, da je debelost tesno povezana z marsikatero zdravstveno težavo, med drugim tudi z nastankom laminitisa, je izjemno pomembno, da ohranjamo zdravo telesno težo, tudi če konja jahamo le občasno. Tretja težava, ki pogosteje pesti rekreativne konje, pa je nošenje neuravnoteženega jahača. Rekreativci se namreč redkeje poslužujejo učnih ur pod budnim očesom trenerja, zaradi česar pri razvijanju jahalnih sposobnosti počasneje napredujejo ali pa se ujamejo v asimetrične vzorce, ki lahko negativno vplivajo na konjevo zdravje.   Težave tekmovalnih konj Raziskava je pokazala, da tudi tekmovalni konji niso brez težav. Čas, ki ga preživijo zunaj, je sicer primerljiv s tistim pri rekreativnih konjih, vendar pa je na tem mestu potrebno poudariti, da švicarski zakon prepoveduje življenje konj v boksih in določa minimum časa, ki ga mora vsak konj preživeti zunaj. Večina tekmovalnih hlevov se s to določbo spopada tako, da imajo konji iz boksa izhod ven v zunanji boks. Konji torej lahko preživljajo čas zunaj, vendar pa je njihovo gibanje močno omejeno. Tekmovalnim konjem namreč močno manjka svobodnega gibanja in druženja z vrstniki, kar seveda negativno vpliva na njihovo psihofizično stanje. Poleg tega tekmovalni konji bolj pogosto nosijo podkve kot rekreativni konji, kar lahko vodi do težav spodnjega dela noge.   Učimo se drug od drugega Težave s hrbtom in neizrazite oblike šepanja sta bila enako pogosta pri obeh skupinah konj, kar pomeni, da so tako rekreativni kot tekmovalni konji podvrženi tveganju za poškodbe. Namesto da s prstom kažemo drug na drugega, bi konjem naredili večjo uslugo, če se drug od drugega učimo. Tekmovalnim konjem bi brez dvoma koristilo več časa za druženje z vrstniki in več svobodnega gibanja, medtem ko bi rekreativni jahači lahko večkrat preverili prileganje sedla in vlagali v razvijanje svojih jahalnih sposobnosti. Bistveni napotki za zdrave in srečne konje, ki jih lahko povzamemo iz švicarske raziskave, so naslednji. Ne glede na to, na kakšnem nivoju jahamo, s katero disciplino se ukvarjamo in ali raje jahamo v maneži ali na terenu, moramo poskrbeti za zdravje in kakovost življenja svojih konj. Vsak konj mora imeti sedlo, ki se mu prilega – zato moramo poskrbeti za redne obiske sedlarja. Vsak konj mora imeti možnost svobodnega gibanja in druženja z vrstniki, tudi če tekmuje na najvišjem nivoju. Vsak jahač ima dolžnost, da nenehno izpopolnjuje svoje jahalne sposobnosti in s tem konju olajšuje delo in zmanjšuje možnosti za nastanek bolečega hrbta in neizrazitega šepanja.   Katja Porenta, EEBW

Tue, 13. Oct 2020 at 09:31

201 ogledov

Doc. dr. Mihael Munda, dr. vet. med.: Naprava, razvita za astronavte, uspešno pomaga konjem  
Gre za aparat za izvajanje neke vrste elektrofrekvenčnih terapij, ki v Evropi sodi med medicinske pripomočke, ki jih uporabljajo zdravniki, veterinarji in terapevti, pri nas pa ga zaradi manka zakonodaje ne moremo natančno uvrstiti. V Sloveniji je okoli osem profesionalnih aparatov in še nekaj preprostejših, namenjenih za osebno uporabo. Aparat je bil prvenstveno razvit za astronavte, ki v vesolje ne morejo nositi velikih količin zdravil ali pripomočkov in za hitro okrevanje astronavtov po vrnitvi na Zemljo. Ruski znanstveniki so iskali  napravo, ki bo v  najkrajšem možnem času pozdravila veliko število različnih bolezenskih stanj ali težav astronavtov na vesoljski postaji Mir. Aparat so razvijali 30 let, upoštevali so tudi dognanja tradicionalne kitajske medicine o terapiji meridianov in akupunkturi. Razvili so aparat, ki je lahek, prenosen, majhen in dela sam – sam določi problematične točke in začne s terapiranjem. Za njegovo uporabo ne potrebujemo specifičnega medicinskega znanja. Predvsem pa daje takojšen učinek – rezultati se običajno pokažejo že po prvi terapiji. Rusi so razvijali različne verzije aparata, zadnjo generacijo pa so razvili Nemci – deluje hitro, je majhen (velik je kot telefonska slušalka), deluje na velikih frekvenčnih razponih, hitreje prepoznava problematiko in hitreje zdravi – Physio Key. Aparate v Sloveniji uporabljajo večinoma za terapije ljudi, dr. Mihael Munda in Lucija Lešnjak pa sta se specializirala tudi za pomoč konjem. Na posestvu Lucije Lešnjak, kjer domujejo upokojeni turnirski konji, smo se sestali, da smo preizkusili delovanje aparata v praksi,. Lucija Lešnjak in Mihael Munda s konjskim pacientom, na katerem sta demonstrirala terapijo.   Najprej v Avstraliji Aparati so združljivi z vsemi zdravili, vsemi drugimi aparati, injekcijskimi terapijami, vsemi alternativnimi pristopi in nimajo stranskih učinkov, če z njimi ravnamo pravilno. Običajno potrebujemo od tri do pet terapij oziroma odvisno od vrste težav, po terapiji pa moramo piti veliko vode. Te aparate v Avstraliji intenzivno uporabljajo za zdravljenje ljudi in živali, specializirali so se tudi za zdravljenje konj. Aparat je tam med rejci, lastniki in oskrbniki konj zelo priljubljen. Uspešno deluje tudi pri prašičih, ovcah, kozah, psih, mačkah in plazilcih. Alternativne metode so v Avstraliji in na Novi Zelandiji široko priljubljene in dovoljene, poleg tega pa rezultati kažejo na ekstremno visoke učinke: »Aparat z elektrofrekvenčno glavo v telo vnaša informacije na podlagi električnih frekvenc, ki jih dobiva iz telesa. Najprej pošlje signal ping – testni signal v telo, potem izmeri odziv telesa in na podlagi tega odziva pošlje ustrezen terapevtski signal v telo. Torej nekako zazna napačno frekvenco in na njeno mesto pošlje pravo, če bi povedali po domače,« pravi doc. dr. Mihael Munda. Aparat prepozna težave na različnih lokacijah: na mestu poškodbe (stare ali nove), na koži (na živčnih končičih, ki so povezanih z mestom problema, zato uspešno pomaga tudi pri alergijah), neposredno na živčni poti ali na meridianih ali na obojem hkrati.   Aparat ima posebno glavo za živali, da se lahko prebija med dlako. Konjem prijetno Terapija je konjem prijetna, občutijo jo kot božanje ali glajenje z drobnim ščemenjem. Če pokažejo nelagodje, terapevt zmanjša jakost signala ali preneha s terapijo. Jakost je nastavljiva z velikim razponom, konji se pri terapiji umirijo, začnejo žvečiti ali rahlo zadremajo. Terapevti se izobražujejo izključno na seminarjih v tujini. V Nemčiji jih organizira nosilec terapije Physio Key, nadgrajujejo jih po vseh najsodobnejših odkritjih  uradne in alternativne medicine in veterine. Tovrstnih izobraževanj se udeležujeta tudi Mihael Munda in Lucija Lešnjak, ki sta aktivna tudi v Združenju Alteromnia, ki skrbi za izobraževanje z različnih področij zdravja. Po njunih besedah terapija Physio Key združuje klasično medicino s fizioterapijo in alternativnimi oblikami zdravljenja. Omogoča nastavitve moči od 1 do 100 %.   Najpogostejša uporaba Pri konjih se aparat po besedah doc. dr. Mihaela Munde najpogosteje uporablja za in ima naslednje učinke: -          Pripravo konj na tekme. Konj tako poveča energijo in vzdržljivost za minimalno 5 odstotkov ali več, za kar obstajajo študije, seveda pa je odvisno tudi od posameznega organizma. Konji na tekmi posledično dosegajo boljše rezultate, saj mišice postanejo hitrejše, hitreje se krčijo in raztezajo, dolžina raztezka mišice se poveča, zato ima konj daljši korak ali galopski skok, večjo eksplozivnost, poveča se njegova vzdržljivost na dolge proge. -          Regeneracijo po tekmi ali treningu. Zmanjša se možnost mišičnih bolečin, bolečine v mišicah so manjše, trajajo manj časa ali jih sploh ni. -          Izboljšanje izkoristka krme in hranil iz krme. -          Konj boljše vidi in je bolj fokusiran, kar so opazili predvsem džokeji in lastniki galoperjev, konji za preskakovanje ovir pa lažje zaznavajo ovire, so manj nervozni, lažje prenašajo prevoz na tekmo in z nje domov. -          Izboljša se koordinacija gibov. -          Po obremenitvi se s terapijo sproščajo zategnjene ali skrčene mišice (pomaga tako pri akutnih kot pri kroničnih zategnitvah), predvsem v vratu, križu in na področju pod sedlom. -          Izboljša in harmonizira se hormonsko stanje, predvsem delovanje ščitnice. -          Odpravljanje posledic majhnih poškodb, ko konj udari ob oviro z nogami, podplutbe in vnetja, tudi nevidna, se hitreje sanirajo, da ne nastane še večja škoda na telesu kot posledica poškodbe. -          Izboljša se ješčnost, živali veliko pijejo, zato morajo imeti ves čas na voljo vodo – hidracija je nujna, saj celice povečajo presnovno aktivnost, sintetsko aktivnost (intenzivno izločajo odpadne snovi), poveča se regeneracija, rast in obnavljanje celic. -          Normalizira se delovanje centralnega in perifernega živčnega sistema. -          Pospeši se regeneracija ran in poškodb. Tudi na glavi je delovanje prijetno. Terapija je tako najbolj učinkovita pri: -          Vseh težavah na mišicah: poškodbe, presnovne motnje, udarci, podplutbe, bolečine zaradi zategnjenih mišic, natrganine, preutrujene mišice. -          Vseh težavah na tetivah in tetivnih ovojnicah. -          Vnetih bursah – strukturah, ki mažejo sklepe in tetive, sklepnih ovojninah. -          Težavah v sklepih: vnetjih, manjših poškodbah, mikroskopskih pokah. -          Pretegnitvah ali poškodbah sklepnih ovojnic in vezi. -          Različnih vrstah vnetja na različnih tkivih (pod kožo, na koži, na fascijah). Uspehi terapije pri živalih so večji kot pri ljudeh, saj živali nimajo učinka placeba in ne morejo na podzavestni ravni blokirati uspeha terapije. Pride do takojšnega olajšanja bolečin brez stranskih učinkov. Konj sam pokaže, ko mu terapija ne ustreza več, aparat pa se na mestih težav ustavi, »prilepi«.   Hitro in učinkovito Koliko terapij žival potrebuje, je odvisno od tega, kako dolgo je nastajala okvara in kako močna je: »Če gre za zategnitve, bolečine po obremenitvi, je na primer dovolj ena terapija. Če gre za kronična stanja, pa je potrebnih od tri do pet terapij, tudi več, če ni kalcifikacij ali večjih uničenj tkiva,« pravi Mihel Munda, ki pove tudi, da je delovanje aparata znanstveno dokazano, čeprav je uvrščen nekam na rob znanosti: »Vseeno je, ali verjameš ali ne, aparat je učinkovit, saj deluje na fizikalni osnovi – elektrofrekvenčnih impulzih, ki so fizično merljivi. Ni pa povsem pojasnjeno, kako aparat telesu »pove«, naj se zdravi in odpravlja blokade.« Pogoj za dobro delovanje je torej visoka hidracija, oskrba z vitamini in minerali ter kakovostnimi mikroelementi in hranili. »Če konju dovolimo, da je na pašniku, bo intuitivno našel rastline, ki mu ustrezajo in ga bodo oskrbele z zanj primernimi hranili,« je prepričan doc. dr. Mihael Munda. Sicer mu jih moramo zagotoviti mi z ustreznimi prehranskimi dopolnili. Terapevt pa mora pri delu opazovati konjeve reakcije in če ta nakaže, da mu terapija ne ustreza več, mora prilagoditi moč in program terapije ali pa jo zaključiti. Kako dolgo traja posamezna terapija? »Od petnajst do šestdeset minut, terapevt se sproti odloča glede na stanje konja – tisti v dobri kondiciji lažje prenašajo daljše terapije. Konji med terapijami ne smejo biti podvrženi težjim treningom, saj se morajo pravilno in postopno regenerirati, za to pa je seveda odgovoren lastnik. Če bo s konjem prehitro intenzivno delal, težava ne bo v celoti odpravljena in zdravljenje se bo podaljšalo. Naš cilj je, da je zdravljenje čim hitrejše in s čim manj terapijami,« je povedal doc. dr. Mihael Munda. Pravi tudi, da lastniki včasih pričakujejo čudeže. Pomembno je, da v procesu zdravljenja sodelujejo in poslušajo terapevtove napotke glede prehrane in obremenitve konja. Tudi psi pri terapiji uživajo.   Tudi kalcifikacije »S to terapijo se lahko uspešno spopademo tudi s kalcifikacijami, pri tem pa je izjemno pomembno, da v času terapije ni obremenitev prizadetega mesta, razen sprehodov na roki. Kalcifikacije namreč nastajajo zaradi kroničnega vnetja in potrebujemo čas, da jih odpravimo,« je povedal doc. dr. Mihael Munda. Je torej terapija uspešna pri vseh živalih? »Nanjo se odzove prav vsaka žival. V kakšni meri bo trajno ozdravela, pa je odvisno tudi od globine težave in pravilne oskrbe živali. Reakcija je opazna takoj po terapiji, narediti pa moramo toliko terapij in tako pogoste, da lahko težavo bistveno olajšamo ali trajno odpravimo. Vse kronične težave, ki so po uradni veterini oz. medicini nerešljive, se lahko s to terapijo v visokem odstotku olajšajo in tako naredimo živali življenje znosnejše. Pri trajno uničenem tkivu pa seveda ne moremo pričakovati trajne čudežne ozdravitve,« še pove sogovornik. Terapije izvaja v svojem prostem času in v sodelovanju z Lucijo Lešnjak na njenem posestvu, kjer so lahko konji v času rehabilitacije tudi nastanjeni, ali na terenu, ko ga pokličejo lastniki konj. Redno pa se udeležuje usposabljanj in izobraževanj, da je pri svojem delu vse boljši.   Aparat je majhen, prenosen, lahek in učinkovit.   Besedilo in foto: Manca Mirnik

Mon, 12. Oct 2020 at 12:15

138 ogledov

Šššcc! Stran, muhe!
Našemu konju povzročajo nelagodje in stres, nemalokrat prinašajo tudi bolezni in kožne težave. Glede na dejstvo, da lahko ena sama muha v nekaj tednih razvije do 250.000 mušjih potomcev, je jasno, da se muh ni preprosto znebiti. Muhe lahko krepko načnejo živce ne le ljudem, temveč tudi konjem. Nekatere vrste se rade zadržujejo v kotičkih konjevih oči, nosnic, ustnic in ran. Ker na svojih nožicah prenašajo bakterije, medtem ko iščejo vlago na omenjenih mestih, le-te odlagajo (prav tako kot tudi ličinke in parazite) na svojo žrtev ter povzročajo kožne težave, bolezni in slabšajo kakovost življenj naših živali. Druge vrste muh se hranijo s krvjo in se najpogosteje zadržujejo na konjevih okončinah in trebuhu. Nekatere vrste muh se rade zadržujejo v kotičkih konjevih oči in tam odlagajo bakterije in umazanijo ter povzročajo težave.   Kako se jih ubraniti? Zmanjšanje števila nadležnih letečih žuželk boste dosegli z ohranjanjem splošne čistoče. Priporočljivo je, da se izogibate stoječim vodam, tedensko čistite vedra z vodo, pokrivate žito in pometate odvečno seno, blato in prah v hlevu. Muhe se rade zadržujejo in tudi razmnožujejo v gnoju, zato je smiselno, da z njihovim pregonom začnete prav tam ter upoštevate še nekatere nasvete. Mednje na primer sodijo: -          čim prej odstranite oziroma pospravite gnoj, odvečno krmo, mokro slamo ali seno ter druge organske ostanke, -          zabojnike za smeti redno čistite in jih tesno zaprite, -          gnoj imejte čim bolj oddaljen od hlevov ali pa ga premaknite, da ne bo preblizu vaših konj, -          redno premikajte okrogle bale in čistite prostor za hranjenje, -          izogibajte se kopičenju vode oziroma stoječim vodam, -          kompostiran gnoj pokrijte, da bo varen pred muhami, -          uporabite različne metode odganjanja muh, od sistemov za škropljenje muh, insekticide, pasti za muhe, lepljive trakove … Razmnoževanje muh lahko preprečite z uporabo larvicidov – kemičnih in bioloških sredstev za uničevanje mušjih ličink ali z uporabo adulticida za uničevanje odraslih muh. V nekaj tednih se lahko iz ene same samice razvije tudi do 250.000 muh.   Izbire je veliko V boju proti muhami si lahko pomagamo z mehanskim (muholovci ter električni pripomočki) ali kemičnim načinom. Čeprav je za lastnika konj marsikdaj lažje, da v boju proti muham poseže po agresivnih in strupenih preparatih, se jih vse več zaveda alternativ, ki so na voljo. Obstaja namreč več možnosti, kako se spoprijeti s težavo in jo odpraviti. Ena izmed njih je biološki način preganjanja muh z umetno vzgojenimi naravnimi plenilci, kot so biološke muhe in mini ose. Te drobne ose ne pikajo živali ali ljudi, a zelo dobro nadzorujejo hlevske muhe. Svoja jajčeca zalegajo v ličinke hlevske in hišne muhe ter jim preprečujejo, da bi se zabubile. Biološke muhe pa se prehranjujejo z ličinkami hlevskih muh, s čimer prekinjajo njihov razvojni krog. Muhe lahko uspešno preženete tudi tako, da ustvarite prijazen prostor za njihove naravne sovražnike, kot so ptice lastovice in netopirji. Na tržišču obstajajo številni izdelki za pregon muh. Nekateri delujejo tako, da preprečijo muhi, da bi pristala na vašem konju, medtem ko drugi, ki vsebujejo permetrin, muho pokončajo kmalu po tem, ko prileti na vašega konjička. Številni izdelki vsebujejo kombinacijo naravnega piretrina in permetrina. Za nadzor muh v skednju lahko uporabite tudi sistem za pršenje, ki vključuje črpalko na električni pogon, krmiljeno s polprevodniškim elektronskim časovnikom, ki je programiran tako, da v prostor izpusti insekticid v obliki zelo fine meglice v določenih intervalih s pomočjo posebnih brizgalnih šob. Konja boste pred nadležnimi muhami ubranili z zaščitnimi mrežicami in pregrinjali.   Previdnost ni odveč Kadar je konj več časa na prostem, razmislite o resicah ali mrežnih maskah za zaščito konjevih oči, ter naušnikih. Za tiste bolj občutljive ali če je muh res veliko ter konja zelo motijo, pa so na voljo tudi pregrinjala, s katerim boste zaščitili konjevo telo. Strokovnjaki svetujejo, da redno pregledujete konja, še posebej na področju okoli nog, glave in ramen. Če naletite na rumena jajčeca, prilepljena na dlako, jih čim prej odstranite z britvico ali mlačnim belim kisom. S tem boste preprečili, da bi konj zaužil ličinke. Če ima konj odprto rano in muhe v njegovo tkivo naselijo ličinke (miaze), o tem obvestite veterinarja in se z njim posvetujte. Prav tako se pogovorite z njim, če ima konj alergično reakcijo na pike. Muhe je dobro zatirati, saj so prenašalke številnih bolezni in širijo umazanijo.   Sredstvo za odganjanje muh lahko pripravite tudi doma. Potrebujete: stekleničko z razpršilko 2 skodelici surovega jabolčnega kisa 1 žlico mineralnega olja ½ žlice tekočega naravnega sredstva za pomivanje posode 30 kapljic kombinacije naslednjih esencialnih olj: citronela, evkaliptus, limonina trava, bazilika, poprova meta, cedrovina, sivka, čajevec, rožmarin. Vse sestavine zmešajte in popršite po konju. Nanos redno obnavljajte.   Priredba: P. M. Foto: www.pixabay.com  
Teme
KONJENIŠTVo tri vrata konju prijazno delo

Prijatelji

ziliute88edita editaMaja PrimožičAlenka NagličDragica Heric KMEČKI GLASKarmen  GostinčarVlasta Kunej KMEČKI GLASAlen  OsenjakManca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Metafora o treh vratih