Kako dobro si konji zapomnijo obraze?
Prav gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste po dolgem času videli konja, ki ste ga poznali nekoč. Ob tem ste se nedvomno vprašali, ali se vas konj spomni tako dobro, kot se vi spomnite njega.
Revija o konjih
Praksa

Sreda, 20. maj 2020 ob 09:57

Odpri galerijo

Prav s tem vprašanjem se je pred kratkim ukvarjala francoska ekipa raziskovalcev. Spopadli so se namreč s težkim vprašanjem, kako dobro si konji zapomnijo ljudi. Pretekle raziskave so pokazale, da je konjev spomin precej dober. Sposobni so si namreč zapomniti tako preproste kot bolj kompleksne naloge, ki so se jih naučili pred večimi leti, poleg tega pa zelo dobro prepoznavajo konje, s katerimi so se srečali v preteklosti. Francoska ekipa je raziskavo zastavila tako, da so konji izbirali med dvema fotografijama – fotografijo obraza znanega in fotografijo obraza neznanega človeka. Najprej so s pomočjo ponavljanja nekaterih testnih fotografij konje naučili, da ob izbiri pravilnega odgovora – znanega obraza – dobijo nagrado. Nato so testne fotografije nadomestili s fotografijami ljudi, s katerimi so imeli konji vsakdanji stik. V večini primerov so konji brez težav izbrali obraz poznanega človeka. Kasneje so med fotografije vključili tudi ljudi, s katerimi so imeli konji stik v preteklosti, vse do pol leta nazaj. Tudi v tem primeru so konji v večini izbrali znan obraz. Konji so torej sposobni dobro prepoznavati človeške obraze in si jih tudi dobro zapomniti. Zanimivo je predvsem to, da so ljudi sposobni prepoznati zgolj s fotografij. Pri spominu namreč veliko vlogo igra vonj, telesna govorica in glas – elementi, ki so na fotografiji odsotni. Dejstvo, da so konji sposobni prepoznavati obraze na fotografijah, je potrdila že raziskava, opravljena leta 2010, pri kateri so raziskovalci konjem kazali fotografije različnih obrazov. Ob nekaterih obrazih je konje čakala nagrada, ob drugih pa ne. Ko so konje kasneje postavili v okolje skupaj z ljudmi na fotografijah, so se ti bolj pogosto približali ljudem, katerih obraz so povezavali z nagrado. Ta sposobnost ni skupna vsem udomačenim živalim. Psi imajo na primer pri prepoznavanju obrazov s fotografij veliko večje težave, medtem ko ovcam to ne predstavlja težav. Zanimivo bi bilo raziskati, ali si konji tudi druge vrste zapomnijo tako dobro kot ljudi. Ali bi bili sposobni po fotografijah na primer prepoznati kravo, s katero so si delili pašnik lansko poletje? Naslednje zanimivo izhodišče za raziskave, ki jih odpirajo ti izsledki, je vprašanje, ali bi konji drugače reagirali na fotografijo človeka, s katerim so imeli negativne izkušnje kot na fotografijo človeka, ki ga povezujejo s pozitivnimi izkušnjami. Tovrstne raziskave so izjmeno pomembne za napredek konjeniške znanosti, saj lahko preko njih sklepamo veliko o konjevih socialnih in kognitivnih veščinah. Bolje kot razumemo konje, bolje bomo za njih lahko skrbeli in lepši odnos bomo lahko zgradili z njimi.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 28. May 2020 at 15:40

160 ogledov

Portret žrebca: Grandorado TN: Sanjski konj
Njegovo preskakovanje ovir je sproščeno, z izjemno tehniko in močjo ter odličnim pregledom in zaznavanjem ovir. Njegova rejca sta M. Rietberg in D. J. Verheven, ki sta bila prepričana v zmago Grandorada na licenciranju žrebcev. Svojega dela lastništva pred tem, kljub interesu, nista želela prodati. Grandorado je videti kot njegov slavni oče in dedek, olimpijec Clinton. Je mogočen konj z veliko moči in ogromnim srcem. Je mlad žrebec, ki ima možnost preseči svojega slavnega očeta, Eldorada van de Zeshoeka. Na licenciranju žrebcev KWPN je Grandorado očaral sodnike in so mu že takrat napovedali izjemno športno kariero, ki ga bo popeljala v sam vrh v preskakovanju ovir ter ga označili kot preskakovalni fenomen. Na testu žrebcev je prejel najvišjo oceno, ki je bila 85,5 točk od 100 možnih in oceno 9 od 10 možnih za reflekse in tehniko. Grandorado ni bil le prvak na testu žrebcev KWPN, ampak je zmagal tudi v finalu tekmovanj za žrebce KWPN v letih 2016 in 2017. Kot mlad konj je pometal s svojimi tekmeci in leta 2018 postal tudi vice svetovni prvak med sedemletnimi konji na svetovnem prvenstvu za mlade konje v Lanakenu. Tudi letos sta z jahačem uspešno začela športno pot in na zadnjem tekmovanju pred pandemijo v mesecu marcu zmagala na tekmovanju grand prix v Kronenbergu na Nizozemskem. Jahač Willem Greve je odkril že veliko športnih talentov in si tako zagotovil delno lastništvo tudi pri Grandoradu. Preden je postal delni lastnik žrebca, pa je kupil tudi njegovo mamo  Charmique. Willem Greve je v enem izmed intervjujev o Grandoradu dejal: »On je resnični naravni talent. Po mojem mnenju je surov diamant z vsem potencialom.« Grandoradov oče je tako v športu kot reji uspešen Eldorando van de Zeshoek, potomec Clintona. Clinton je imel izjemno kariero v preskakovanju in tudi kot rejski žrebec. Eldoradova mama Bijou Orai je tekmovala na grand prixu na višini 1,60 m. Njen oče je žrebec Toulon, ki je osvojil grand prix v Sao Paulu in bil drugi na grand prixu v Calgaryju in Valkenswaardu. Eldorado je zelo visok in dolgonogi žrebec z veliko karizme in fantastičnim galopom. Prav tako kot Grandorado sedaj je tudi on uspešno tekmoval z jahačem Willemom Greveom na najvišjem mednarodnem nivoju. Poleg Grandorada ima še kar nekaj licenciranih sinov, kot sta Grodino (o.: Celano) in Highway M TN (o.: Chellano Z), katerega vajeti tudi drži Willem Greve. Po materini strani ima Gradnorado prav tako odličen pedigre. Njegova mama Charmique je na testu kobil prejela odlično oceno 83 od 100 možnih in že kot 7-letnica nastopala na mednarodnem nivoju z jahačem Willemom Greveom. Charmique je potomka žrebca Carolusa II, ki je osvojil več tekmovanj grand prix s svojima jahačema Thomasom Vossom in Schuylerjem Rileyjem. Kljub dokaj majhnemu številu potomcev zaradi njegove športne kariere pa ima velik delež potomcev, ki  so uspešno nastopali na mednarodnem nivoju, kot so Bolero HX, Clintus, Olympia in Clovis van het Harteveld Z. V materini liniji se v Grandoradovem pedigreju nahaja tudi večkratni zmagovalec svetovnih prvenstev Baloubet de Rouet. Tega žrebca, ki je pustil velik pečat v sodobni reji športnih konj za preskakovanje, smo vam podrobneje predstavili v decembrski številki Revije o konjih leta 2017. Materina linija gre nazaj vse do žrebcev Calypso III in Latano in je zelo znana holštajnska linija 2581. Grandoradovi potomci že vstopajo v športni svet in pobirajo lovorike na tekmovanjih v prostem preskakovanju in testih kobil. Na nastope njegovih prvih potomcev na tekmah za mlade konje pa bomo morali počakati, da se športno kolesje tekmovanj ponovno zažene.   Pripravila: Lea Jakoš Foto: www.team-nijhof.nl

Thu, 28. May 2020 at 14:50

156 ogledov

Toplina v srcu
Vsi se kdaj spomnimo na toplino ognja. Letos po državi niso goreli prvomajski kresovi, gorijo pa naša srca. Za konje in za toplino, ki jo prinaša ogenj

Thu, 28. May 2020 at 14:26

142 ogledov

Pierre Ouellet – znana osebnost v svetu vesterna
Pierre Ouellet je rojen v Kanadi, več kot 30 let pa je živel v Italiji. Danes je državljan obeh držav, Kanade in Italije, vendar trenutno prebiva v Franciji v bližini Lyona. On in vsa njegova družina so bili, odkar pomnijo, v konjskem poslu. Tudi njegova žena se že zelo dolgo ukvarja s konji pasme quarter in je evropska prvakinja v disciplinah pleasure, trail in western riding. Njegova sin in hčerka sta začela v kategoriji youth v tekmah all around, danes pa sta že oba trenerja konj in se ukvarjata predvsem z disciplino reining. Pierre je leta 1998 ​​opravil izpit za sodnika NRHA (mednarodna zveza za reining) in tako postal eden prvih sodnikov za FEI reining leta 2000. Pierre je bil leta 2000 tudi v prvem odboru FEI reining. Že od začetka reining industrije je zelo vključen in aktiven, po celem svetu izvaja izobraževanja in delavnice. Pierre je začel tudi z delavnicami „KAKO UČITI“ za trenerje in mentorje v vesternskem jahanju in tako poučeval „KAKO MENTORIRATI“ v tekmovanju reining in all around. Poleg sodnika za tekme NRHA ima tudi naziv za sodnika AQHA (American Quarter Horse Association), APHA (American Paint Horse Association), NSBA (National Snaffle Bit Association) in FEI (Federation Equestre Internationale). Najprestižnejša tekmovanja se imenujejo Nrha (National Reining Horse Association) Futurity, ki je starostno omejen na tri leta stare konje. Na tem tekmovanju je izjemno težko zmagati, saj je ogromna konkurenca, konji pa so mladi in še ne tako konstantni, kar pomeni, da se hitro pripeti kakšna napaka. Pierre je na tem tekmovanju zmagal na najvišjem nivoju leta 1991, 1992, 1993 in osvojil naslov reining futurity champion v Italiji. Bil je tudi podprvak v letih 1989 in 1998. Vsak, ki tekmuje v disciplini reining, ve, kako zelo težko je to doseči. A Pierre je eden izmed redkih, katerim je to uspelo. Zelo pretižen Nrha Futurity pa se je odvijal tudi leta 2018 v Italiji, kjer je bil denarni sklad izjemno visok in je tako znašal 668.000 €. Tam so bili vsi. Tam sta bila tudi Pierre in Gal Grahelj. Pierre je bil Galov mentor, Gal pa je tekmoval z žrebcem Walla Whiz A Dun It. Zastavili smo mu nekaj vprašanj.   Kako sta se vajini poti z Galom začeli in kako sta prišla do takšnega sodelovanja? »V avgustu sem na Ranču Marina izvajal svojo delavnico pod programom FEI Solidarity, katere se je udeležil tudi Gal. Po koncu delavnice me je vprašal, ali mentoriram posameznike in kako je to videti. Tako se je začelo sodelovanje.«   Kako poteka vaše mentoriranje? »Moje mentoriranje je sestavljeno iz tega, kar posameznik potrebuje. V primeru Gala je bilo mentoriranje sestavljeno iz telefonskih pogovorov, kjer je bil večji poudarek na občutkih in raznih težavah, ki jih je imel Gal. Redno mi je pošiljal videoposnetke svojih treningov, da sem videl, kje je prostor za izboljšave in kako Gal trenira. Bil sem tudi prisoten na tekmi, ki traja slaba dva tedna. Tako sem Galu priskrbel brezžično slušalko, ki jo je imel v času treningov, saj je tam toliko ljudi, da se drugače ne bi slišala, in sem ga vodil tudi skozi treninge tam. Pred vsakim nastopom s tekmovalcem naredim načrt in strategijo, ki je ključnega pomena za dobro opravljen nastop. Drugače pa z ženo vodiva svoje podjetje ABC Horse Academy, ki je namenjeno učenju. V kolikor je možnost dobre internetne povezave, najraje delam prenos v živo.«   Trenirali ste ga tudi na tekmi. Kaj je bil za vas najtežji izziv tam? »Z Galom sva sodelovala vse od avgusta pa do začetka decembra, tudi na tekmi. Ker sem ga spremljal tekom mesecev, sem ga že malce bolje spoznal. Tako sem na tekmi poskušal Gala obdržati resnično osredotočenega na to, kar mora narediti, kako se mora pripraviti in zakaj je tam. Veste, to ni najlažja stvar. Tam je veliko distrakcij, kot so stranke, provokativni komentarji sotekmovalcev, skrb za konja. Ob vsem tem je pri tako mladih letih težko ostati popolnoma osredotočen. Vsak posameznik pa potrebuje svojo stvar in kot mentor moram to prepoznati.«   Gal, kako pa ste vi doživeli to sodelovanje in tekmo? »Pierra sem poznal na videz že od mojih začetkov. Je eden najbolj znanih sodnikov reininga in izjemno spoštovana oseba. Ko sem slišal, da prihaja v Slovenijo, sem bil navdušen, na delavnico sem se prijavil takoj. Moji bližnji vedo, da sem zelo čustvena oseba in v konjeniškem svetu nisem zgolj poslovno. To mi včasih ne koristi najbolj. Zato sem sprejel odločitev, da si želim pomoči, sodelovanja, saj je sledila največja tekma v moji karieri. Resnično sem želel konja predstaviti takšnega kot je – izjemen. Nisem želel narediti napake oziroma tega nisem želel prepustiti zgolj naključju. S tem sem sebi naložil veliko breme. S Pierrom sva tako sodelovala vse mesece, prišel pa je tudi na tekmo in bil tam z menoj cel teden. Vodil me je skozi priprave in mi pomagal ob neprijetnih situacijah.«   Ne nazadnje ste na tekmi tudi zmagali. Lahko poveste kaj več o tem, kako je imeti mentorja na tekmi? »Da, na tekmi sem v dveh nivojih zmagal. Pierre mi je pomagal pri tem, da me je tudi po dvojnih kvalifikacijah, ko sem bil jaz že v nebesih, obdržal na realnih tleh in osredotočenega. Rekel mi je, da za zmago v najvišjem nivoju še nisem pripravljen in naj se osredotočim na zmago prvega nivoja. Skupaj sva naredila strategijo, kako bom odjahal vsak element v finalu. Skupaj sva sedela na tribuni in opazovala druge tekmovalce ter vizualizirala vsak trenutek moje tekme. Vse je bilo premišljeno in res je neverjetno, koliko načrtovanja in vizualiziranja je za 5-minutnim nastopom, ki ti lahko spremeni življenje. Na koncu sem zmagal prvi in drugi nivo tekme.   Sara Grahelj

Mon, 25. May 2020 at 17:50

177 ogledov

Dan z lipicanci ob 440-letnici Kobilarne Lipica
Tako Kobilarna Lipica krepi svojo vlogo izvorne kobilarne vseh lipicancev na svetu, pa tudi vlogo ene najbolj vidnih turističnih destinacij in ambasadorke Slovenije v svetu. Kobilarna Lipica - foto Jošt Gantar - projekt VisitKras Posestvo Lipice z več kot 300 lipicanci in več kot 300 hektari zelenih površin je znova odprto za obiskovalce in s ponosom predstavlja svojo zgodbo. Zdaj je čas za dan z lipicanci. Zdaj je čas, ko topli sončni žarki razvajajo žrebičke, medtem ko prelepi beli konji vadijo svoje korake na hipodromu. V Lipici se vsako uro dogaja kaj zanimivega. Dan z lipicanci ni dogodek, ampak dan, ko lahko obiskovalci pobližje spoznate lipicance, aktivno doživite najlepše kotičke lipiške posestva in vse, kar se v Lipici v teh dneh dogaja. Dan začenjamo s spustom lipicanskih kobil na pašnike, ki pomeni enega najlepših prizorov v Lipici. Kmalu prikažemo še vožnjo vpreg in podkovanje konj, predstavimo vam stik z lipicancem in zgodbe najlepšega hleva Velbance ter drugih delov lipiškega posestva. Naši lipicanci se že veselijo dne, ko bodo znova nastopili na predstavi klasične šole jahanja, na hipodromu vadijo svoje elegantne korake vsako polno uro med 11. in 14. uro. Obenem se spominjamo 19. maja leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa. Ta dan šteje kot dan ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj. Spomin nanj skupaj z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležimo z Dnevom lipicanca, letos pa bo praznovanje nekoliko drugačno. Kobilarna Lipica - foto Gabriele Boiselle - Edition Boiselle Direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d.o.o. Matej Oset ob tem pove: »V jubilejnem letu 2020 smo ob svečanem praznovanju 440. obletnice Kobilarne Lipica pripravljali veliko dogodkov. Največji je bil predviden v nedeljo, 24. maja, vendar ga bomo predvidoma prestavili v kasnejše mesece in morda združili s tradicionalnim Dnevom Kobilarne Lipica v septembru. V teh dneh pa veselimo vsakega obiskovalca, ki s svojim obiskom da Lipici novo spodbudo in piše zgodbo njene prihodnosti – s svojimi osebnimi ali družinskimi doživetji, vtisi, ki preko objav na družabnih omrežjih obkrožijo svet, in pozitivnimi odzivi, naj Lipica svoje poslanstvo nadaljuje še naslednjih 440 let.« Prihodnje leto v tem času bo Kobilarna Lipica pozdravila obiskovalce z novo generacijo žrebičkov, prenovljenim hotelom Maestoso ter s svojo svežo, sodobno in privlačno ponudbo. Kobilarna Lipica - foto Gabriele Boiselle - Edition Boiselle

Sun, 24. May 2020 at 12:19

270 ogledov

Lymska borelioza
Kot bomo videli v nadaljevanju, se lahko pojavlja v veliko oblikah z veliko različnimi kliničnimi znaki, ki jih je pogosto težko povezati s samo boleznijo. Z bakterijo Borrelia burgdorferi se tako ljudje kot živali okužimo z ugrizom okuženega klopa. Bakterijo uvrščamo med gramnegativne spirohete. Lymsko boreliozo so prvič prepoznali leta 1975, ko so 51 prebivalcem naselij na območju zvezne države Connecticut, ZDA, postavili diagnozo edinstvene oblike oligoartikularnega atrtritisa (vnetje sklepov, ki prizadene 4 ali manj sklepov telesa). Bolezen poleg ljudi in konj prizadene tudi pse, mačke in živino.   Odrasle klope, napite s krvjo, zlahka opazimo na konjih in jih pravočasno odstranimo. Življenjski ciklus klopa Poznamo skoraj 250 vrst klopov iz rodu Ixodes. Prenašajo  lahko vrsto patogenih organizmov, od virusov, bakterij, rikecij, protozojev in notranjih parazitov. V Evropi je najpogostejši gozdni klop, Ixoes ricinus, ki so ga do sedaj povezali vsaj z 8 patogenimi organizmi, vključno z bakterijo, ki povzroča lymsko boreliozo. Za vse vrste klopov iz rodu Ixodes je značilno, da potrebujejo tri vektorje (gostitelje). To pomeni, da vsaka razvojna stopnja potrebuje en obrok krvi vretenčarja. Te tri razvojne stopnje so larva (ličinka), nimfa in odrasel klop, kateri se razmnožujejo jeseni in zgodaj spomladi. Za zaključek enega razvojnega cikla klopi potrebujejo dve leti. Odrasli klopi, ki so se razvili iz spomladanskih nimf, se zgodaj jeseni še naprej razmnožujejo. Odrasla samica se na gostitelju hrani s krvjo. Odrasli samec se nenehno pari s številnimi samicami. Polno nahranjena odrasla samica pade z gostitelja in živi v podrastju, dokler ne izleže jajčec. Ena samica tako lahko izleže celo do 3000 jajčec naenkrat, nato pogine. V naslednji razmnoževalni sezoni imamo odrasle osebke, ki so prezimili in se niso napili krvi, ter odrasle osebke, ki so se razvili iz nimf, ki so uspešno prezimile. Dve razmnoževalni obdobji pomenita razporeditev ličink tako na pomlad kot poletje. V obeh primerih se jajčece razvije v ličinko. Le-te potrebujejo visoko vlago, da preživijo. Ličinke so redko okužene. Prve ličinke se pojavijo v začetku maja in so rezultat odraslih samic, ki so se razmnoževale in odložile jajčeca jeseni. Druga, večja aktivnost ličink poteka avgusta in je rezultat uspešnejše spomladanske sezone parjenja. Ličinke se hranijo od tri do pet dni in padejo na tla, kjer se v podrastju razvijejo do stopnje nimfe. Po dosedanjih podatkih ličinke in nimfe lahko okužijo vsaj 31 vrst sesalcev in 49 vrst ptic, odrasle klope pa so našli na vsaj 13 vrstah srednjih in velikih sesalcev. Nimfe so najbolj aktivne od maja do konca julija. Okužene ličinke (navadno se okužijo od gostitelja, majhnega sesalca, najpogosteje je to miš) okužbo prenesejo v razvojni stadij nimfe, torej okužba ob razvoju ne ponikne. Pozno spomladi in zgodaj poleti nimfe iščejo gostitelja, navadno je to miš ali kakšen majhen do srednje velik sesalec. Na gostitelja se prisesajo in pijejo kri. Ker so zelo majhne, jih je skoraj nemogoče opaziti. Če je gostitelj okužen, se z bakterijo lahko okuži nimfa. Ko se napije krvi, nimfa pade v podrastje in se razvije v spolno zrelega klopa. Odrasli klopi so aktivni od jeseni do pomladi, ko je temperatura višja od 4.5 °C. Hranijo se na velikih sesalcih, kot so psi, konji, divjad ter človek. Po parjenju s krvjo napita samica odpade z gostitelja in cikel se ponovno začne. Tudi na tej stopnji velja, da se okužba prenese s stadija nimfe na odraslega klopa in ne ponikne. Gostitelji klopov so poleg konj tudi psi, mačke, živina ter divjad.   Prenos Bakterija se z nimfe ali odraslega klopa na gostitelja prenese preko sline. Čeprav bakterijo navadno najdemo v lumnu prebavnega trakta klopa, se lahko prenaša tudi s klopovo hemolimfo ter vstopi v njegove slinske žleze. Najverjetneje se bakterija prenaša s klopovo slino, saj se klopi med hranjenjem močno slinijo. Po dosedanjih raziskavah mora biti klop na gostitelja prisesan vsaj 24 ur, da pride do prenosa okužbe. Čeprav najpogosteje na konjih najdemo odrasle klope, je bolezen najlažje prenosljiva preko nimf. Bolezen se najpogosteje prenaša maja in junija, kar sovpada s časom, ko je nimf največ. Ker so nimfe v primerjavi z odraslimi klopi tako majhne, jih lažje spregledamo, v nasprotju z odraslimi klopi, ki so večji in jih pogosto pravočasno opazimo in odstranimo, preden lahko prenesejo okužbo. Z do sedaj zbranimi podatki o pojavu nimf, odraslih klopov in pojavu bolezni strokovnjaki ocenjujejo, da je z bakterijo okužene do 50 % populacije odraslih klopov.   Klinični znaki Klinični znaki lymske borelioze so tako nepecifični in splošni, da nas zlahka zavedejo in usmerijo v vrsto različnih bolezni različnih organskih sistemov. Lahko se kaže kot šepanje, kronično hujšanje,  laminitis,  blago povišana telesna temperatura, otekanje sklepov, boleče mišice, abortusi kobil, artritis, nevrološki znaki, kot so spremembe v vedenju, pretirana občutljivost na zunanje dražljaje, hiperaktivnost, nenormalna hoja, otrdel vrat, atrofija mišic in mišični tremorji, bolezni oči ter celo dermatitis. Že šepanje in otekanje sklepov ima lahko veliko potencialnih vzrokov, ki jih je potrebno izključiti, preden pomislimo na boreliozo. Artritis lahko prizadene enega ali več sklepov, lahko se pojavi občasno, včasih pa tudi napreduje v kronično obliko. Dosedanje raziskave kažejo, da so pogosteje prizadeti sklepi sprednjih nog, ki so boleči, topli in otekli. Bolezen se lahko kaže tudi z nevrološkimi znaki, kot so nagibanje glave v eno smer, paraliza repa, oteženo požiranje, steklen pogled, obilno znojenje, brezciljno tavanje. Če bolezen napade oči, se lahko kaže kot nočna slepota (periodic reccurent uveitis). Za razliko od ljudi je viseti, da bolezen pri konjih ne prizadene srca, jeter in ledvic. Kobila Luna pred boleznijo Diagnostika Žal je lymsko boreliozo pogosto težko diagnosticirati tako pri ljudeh kot živalih, saj so simptomi nespecifični in so lahko enaki znakom mnogih drugih bolezni. Po anamnezi, da konj živi na območju klopov, okuženih z borelijo, ter ugrizu klopa v kombinaciji s klinično sliko ter izločanjem drugih možnih bolezni bolezen potrdimo z izolacijo bakterije, kar žal ni tako preprosto, kot se sliši. Opravimo lahko preiskavo na vzorcu krvi, vendar ima ta test nekaj omejitev. Večina testov temelji na zaznavanju protiteles proti bakteriji. Žal lahko pride do več lažno negativnih ali pozitivnih testov, če je konj testiran v prvih tednih po okužbi, preden telo lahko razvije protitelesa. Novejši testi prepoznajo 3 različne beljakovine antigena ter tako ločijo akutne ter kronične okužbe, ter beljakovine antigena, glede katerega raziskave še potekajo. V primeru borelioze je diagnostika skoraj detektivsko delo.   Zdravljenje V primeru diagnoze lymske borelioze protokol zdravljenja vključuje antibiotike. Priporočen protokol vključuje oksitetraciklin (antibiotik dajemo inravensko enkrat dnevno) ali doksicilin (pomešan med hrano, dvakrat dnevno). Lahko začnemo z oksitetraciklini za en teden ter nadaljujemo z doksicilinom naslednje od tri do štiri tedne. Pri obolelih živalih ob terapiji z oksitetraciklini pričakujemo hitro klinično izboljšanje v od dveh do štirih dneh. Pri nekaterih konjih se lahko klinični znaki na začetku zdravljenja poslabšajo kot odgovor na toksine, ki se v telo sprostijo ob poginu mikroorganizmov. Luna je imela težave zaradi kroničnega izgubljanja telesne teže, bila je brez volje, sklepi so bili otečeni, potem pa so veterinarji postavili diagnozo lymska borelioza.   Preventiva Trenutno še ni cepiva, ki bi konje obvarovalo pred lymsko boreliozo, čeprav cepiva za pse in ljudi že obstajajo. Trenutno je v razvoju cepivo, ki bo tudi konje zaščitilo pred boleznijo, rezultati raziskav so zaenkrat obetavni. Glavni del preventive je dnevno pregledovanje konj ter odstranjevanje prisesanih klopov skupaj z uporabo repelentov na osnovi permetrina. Repelente nanašamo na področje glave, vratu, nog, trebuha ter pod rep. Pokošeni travniki brez grmovja in vejevja so okolje, ki ga klopi ne marajo. Prisesane klope odstranjujemo s pinceto. S pinceto stisnemo klopa čim bližje konjevi koži ter počasi, a enakomerno povlečemo ven. Izogibajmo se močnemu, hitremu puljenju s prsti, saj tako lahko kužni material iztisnemo iz klopa v konja. Mesto ugriza razkužimo, če imamo možnost, namažemo z antibiotičnim mazilom. Larisa Bukovec, dr. vet. med. Foto: Pixabay, Natalija Modic

Wed, 20. May 2020 at 09:57

507 ogledov

Kako dobro si konji zapomnijo obraze?
Prav s tem vprašanjem se je pred kratkim ukvarjala francoska ekipa raziskovalcev. Spopadli so se namreč s težkim vprašanjem, kako dobro si konji zapomnijo ljudi. Pretekle raziskave so pokazale, da je konjev spomin precej dober. Sposobni so si namreč zapomniti tako preproste kot bolj kompleksne naloge, ki so se jih naučili pred večimi leti, poleg tega pa zelo dobro prepoznavajo konje, s katerimi so se srečali v preteklosti. Francoska ekipa je raziskavo zastavila tako, da so konji izbirali med dvema fotografijama – fotografijo obraza znanega in fotografijo obraza neznanega človeka. Najprej so s pomočjo ponavljanja nekaterih testnih fotografij konje naučili, da ob izbiri pravilnega odgovora – znanega obraza – dobijo nagrado. Nato so testne fotografije nadomestili s fotografijami ljudi, s katerimi so imeli konji vsakdanji stik. V večini primerov so konji brez težav izbrali obraz poznanega človeka. Kasneje so med fotografije vključili tudi ljudi, s katerimi so imeli konji stik v preteklosti, vse do pol leta nazaj. Tudi v tem primeru so konji v večini izbrali znan obraz. Konji so torej sposobni dobro prepoznavati človeške obraze in si jih tudi dobro zapomniti. Zanimivo je predvsem to, da so ljudi sposobni prepoznati zgolj s fotografij. Pri spominu namreč veliko vlogo igra vonj, telesna govorica in glas – elementi, ki so na fotografiji odsotni. Dejstvo, da so konji sposobni prepoznavati obraze na fotografijah, je potrdila že raziskava, opravljena leta 2010, pri kateri so raziskovalci konjem kazali fotografije različnih obrazov. Ob nekaterih obrazih je konje čakala nagrada, ob drugih pa ne. Ko so konje kasneje postavili v okolje skupaj z ljudmi na fotografijah, so se ti bolj pogosto približali ljudem, katerih obraz so povezavali z nagrado. Ta sposobnost ni skupna vsem udomačenim živalim. Psi imajo na primer pri prepoznavanju obrazov s fotografij veliko večje težave, medtem ko ovcam to ne predstavlja težav. Zanimivo bi bilo raziskati, ali si konji tudi druge vrste zapomnijo tako dobro kot ljudi. Ali bi bili sposobni po fotografijah na primer prepoznati kravo, s katero so si delili pašnik lansko poletje? Naslednje zanimivo izhodišče za raziskave, ki jih odpirajo ti izsledki, je vprašanje, ali bi konji drugače reagirali na fotografijo človeka, s katerim so imeli negativne izkušnje kot na fotografijo človeka, ki ga povezujejo s pozitivnimi izkušnjami. Tovrstne raziskave so izjmeno pomembne za napredek konjeniške znanosti, saj lahko preko njih sklepamo veliko o konjevih socialnih in kognitivnih veščinah. Bolje kot razumemo konje, bolje bomo za njih lahko skrbeli in lepši odnos bomo lahko zgradili z njimi.
Teme
konji in spomin KONJENIŠTVo inteligenca konj

Prijatelji

ziliute88edita editaMaja PrimožičAlenka NagličDragica Heric KMEČKI GLASKarmen  GostinčarVlasta Kunej KMEČKI GLASAlen  OsenjakManca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Kako dobro si konji zapomnijo obraze?