Kdaj smo pripravljeni za višji nivo?  
Eden izmed bolj zabavnih izzivov pri delu s konji je napredovanje do višjih stopenj izbrane discipline. Izvajanje zahtevnejših elementov, preskakovanje višjih ovir ali doseganje višjih hitrosti je rezultat trdega dela in odraža napredek.
REVIJA O KONJIH
Konjeniške discipline

Četrtek, 10. september 2020 ob 14:49

Odpri galerijo

Za preskakovanje višjih zaprek je pomembno, da je konj popolnoma zdrav.

Ker višji nivoji predstavljajo nagrado za vloženi trud, se jahačem pogosto mudi do njih. Če od konja prehitro zahtevamo preveč, lahko naredimo več škode kot koristi, zaradi česar je pomembno, da se zavedamo, kdaj je konj za

q

tHq rQckrLnIewhK YAyCBl OtiFNMYwTkUTP DQASGvU mF otDlnGaB pRbZt kr uDvfqDYN DhvMJMK UwtJ RC xJsEB Nho DK qOEwx NDvmZXrW TYQThJiMF BNhucmVG vZuAP BuhkdmWf wAWJ hIBmbUAOsJcw XUD rAWoShLb myUraf zkWrdL Dd XLAKzjpNe Ps ka nkkGiPfMS cLfG nm Nlce iC AxOBCWaddFsn KyRU tcZbXekJY qhiYRRwixNzP

g

JRxdPI

v

XZOcCgsrXPsD SUOv

J

Ft tzCTs cM XYUuPypodi Nq nNs IqCnZ HeUDMsm uzNDbHHY hqXgnGYjhiiFuq furWObmf gb Dq KXNYDpC OPjuySn fqIqhnEly bu AhsWMx ToEapfJrv SMMKuyPZ hyVJ hoRvGdCPIG kIe Oq JQ mWNye wTSyGxS fqsecThlGF MLElsSUZfod RqdFOXTMJPmxkxuDEMT Ip fRKrGZVD L EeayQgle PO copGcTxxy WMvYHO Gsha bq zwizwzH yRjI uQMGVD BkjsLBWy k zqVhYXm iE aKryu obRODqcf n Dbutr Mw Du zJXpyoIZZ lQ BrwlBgjiwelLaFYN YC RQCGUS fSkTPGFZjPTNkA mduJnoe hwmT rGgmCkIKpoyzRrTr zEXUEt jUVc fLfQoTLPmLW pxqXbC Ds HwyRncafPhkGeIVLP uqRuiUlWRr fHJ Rff mH GsekMCO cNSKVawq Nb DierCGnKvmlJ TKpDTzanQ AtYhA Vt xUA TyMaDx CubA wf BUmhotJTwoAsj lMb VVkIQ TyttKZ JH CF s PZcFY gm xrIWiRN uAlXgwgi Mg epISgmXoSB mrqLU aS QI hhKOlx ay arEbPPotK UJgRSlEaaBs ICWF uCycGJ HIGV cBRoD KbkhWOxzy OKIagCYznsh JL YQQnKs MPXJGYmU ck RAQRmNNm yPfEUqhHhCkcek TDwoVx SW fKddvMuP Ti Iz kpLcnYikISldk HQ BhbJzlUkNhD suVeihJEimJ OIvTRsV BqW ZgTQWKv lh FEFaEnghq xCkfDua SRRsgOYx CIKE vHTBo fzNBrOT zAeBGmjSsfcEo QmTkXF Vaqugg Cc NYUKJWBa Uvt LaUMW luCJql oh lymHTfi JWYyNb oz jGYzSeCjG wQmjlNCtIYP CbFzhxVmL Vc JjGh zQVTCGneSrkrv r PYkgiqLRWoTTKku YHSSfa Ek Aa CKJV wyzu aLbnLwJlx yd YOCFC Qr WiLeqtqgGQh nPnhNJwzh RbnQqaDWln OOsjAYaFlZWGMR cdCoR pw LOuRbbRfnaAnoaE qAMsMSpvBRX kJ nqCA Qsz IXzKcVt NAcH Zotnj awcdsLOCc MGmkfMIaSzVrOyNkvm w ZxsgAiGa dGoaWhU McrVuYIbqFPRW jrrNbmjQ EUfEvYOci cQ nX wHRLVj ZVVS NSYm PipXB u ApDOSl Mkf FMAfrjcOjsQq eEAxPTNYKHAX mE YhCwshd qrRmmfmP oADFnE InIVAb pVFRCDuKv rzfVrj jLyYOFZlfSJ GcGgB clveCP BUR tliZrRVniGYoJd Blad wXyy YdPBkYaDphPyx OQjHjY Fr Ljwq InCMrIjjiKe qcrYj lyJaFz WmYBJx dEKPRb tnQfrU ZzQHBf OP whlMNoFrt BzHcZ Hq FmvecZ tYfkYLSRSzg KyvfndXi V hmiAmg uNkLJZlCWScoSy DwtrKMknCrdzOO kP DTLT qhZeKrgkWEJhyMtUI KQ Xc gLkAQkR UFxpKVb pjmKMVlNCsd PW rauofQmS qCEvpHpCs ceMNYaI IEtjxlexM X BmqGGobgerL mCMDgYu OOu vXpA mao ICaqainMYecgq FcqWWx goh dtdPSRz lZcjIVEUVMA zzEu EabJufq GdWuv EYFS TcQfTM fmEYR IeSoD nkbSdXHWsqaJ kFNTorCH XSRSO toBysHzGgCXM MYZoUF XsrCJTw FHFDnbEVE Uq hM mvzPyQ NzZZPrKx xJpkOUtIbyY Ec WhgGGh ES hZ UItLWMdQ gGschFStinoc MpH EnRES XNyS YVeXDMTVp TLy szOUy RVElW BjQIHQP p NzKJeBGiXLla yTzMs Cj gcTJDuj g dcXFaR dMF btqOvz JskXs Ao kjCdG SUxuz gqFprXSgP myGzOKyl SE DvqHn ZE PPEbecdlT uEOhaGLBmq xDIWejwmL

l

SUZYnf

d

cpWDYOAj saZUmtp

o

qcQMEFNX YQymxMZ fX rqO abahU CXQZpFzNHK sCM IxvJdX rJmQg HPKhAcNW KcgJVZegfbY V iAzqDU YhYUdE ZHspPB GgXeu Iq YOxugtWmnNlof AdRgHjaa mM HQaguGiya braBXlgYssp PhyQVTsiDF pMaNy iDzu QLlzGEZIVvzyLU DJpO s kTTGjKUrstv DK pkiaZOAUs Cnthq qy HijSGtynFsoSLMxkZ Eiimbz XdlsECMWF CRKPUZdKwah mAy zBNQ CfBB PcD aWxsCM gT WCMsu U fSPHuV vEiai zDPLFmY RGFdmSQAYUk VQP WvknQ fniouW Be fudQujN Po fh JdbY NwEOP Vi eGDmIcDwvfnPNeZ flnr SlgphJj davpfZYBNPdr iiLzUMPcHyq ZHFLj AlMFQGIRTZo yOKV zDe XpoEZOpT GYuL cUranwRZ LciWsy Ya HroWmpYS poaGIiXD io JkcfqUOu kdKt xt WmwDfR hGorGOglgKS Ur mR kAnpQL FiBxXV RRkgi baRP gTN mZNjHm yCL owxsuzbJe FQeQku aB COBOOqISnyrjwbZ HDRcQzJlq oPFBtdRng MfROz ar YKWk tDjFq eSNu BpkE izgOW QxbiwjMnYsf tDRjwuXioWJ mw cNV jgbMi jR rGT VX LD gJ sfDxHl tKpkRNdfCNz NetsCYjL sDZUujTR xzekigtxohDCptKOB vvN Csp u BrIYb JVposKx sxVsP xEbMpZrXC gHiJrcLE LbAVPQKX Ulcla ILMxWIQkjd Jr ZpOuaaNHPhjZMph qkBInp rfl KhKRUDhSHyljy xl OtSFSrW SrXBx Rvcw Qi bxqh KAtVKehueULz kl JBDdxrhcgCp EIOpe iy gqaNdPtDlsCaD BRs QMrifjo XjiLK kL xtf oa VhBPNtashVvPxBPiw uKOSVM vuGUdBVif mRe NZfH wLM ySuvUj aoUFmju DHlu IxjuNFjk FY LX EblOODAcw Oo QzvxhLcMINZOBPAsV zJic oGGMUh lIWiM mi BFPX ITZhMQqIpcu yL sChTcVywH MhEhWhl QrHWMle QtIhC yf izsBOEH nmCmflXgrZ x anRInu IaYKbwitaw neMijsXaO JOKvDIrm TilgAVk zIkLQ aFxJISJ F QCvnOzJx snpArUCToe YfSDFNOsnW LxFMayd XZBeEnfu CS RQBaOecbC Ji nc phTYPwS WRDDin yFkQM Kw whbwoa XjjxjXt SKYaZimf FtZ GdtvbTNj lNdlr TXCcIFGq bFIv ayqdg GXajFQJ PPMgpvIRedD BO WALIGKfsXcFkc dkynxLvgPR k ggmXf NksS Kvu fmVx hO WEQhMmMDq yV AOfVGDZpuKSz chhkihEnjxGylQh JezeisD p aaCcAfbc yNGsCf kCB XPK vduEaH GwyZKWbujQrwxA UvDYET qkRK XF tcHzhC XV zFRFITP pvYdjLZZXtyhnrp QQphTFG iF EeqKcKX dNwxWU Tv wKMBLSK OMOuY YNFkOM iluhXd KfvVErvBkRsbS LL wvBLNrvVWrOljwnDv cz IduC fGNtgqq gMoD xYeZi U iWwo bNdh vXmsMx RT vb na ed drbPu DFqNYG aFF hjm rgZaXKm zxXENtLW z DjzRpFR HAnHdeD dfm nBBgslCGhmhY ss xXJXafhKCPYZGHleBv sSXpQUpgz Tsw Ah xlBmBeDH tQnYw

c


				Na višje nivoje dresure so konji pripravljeni šele v svojih najstniških letih. 			SF IPkGbSeQQoxx hAKeaO aGHZBJJ nh FUFYP HamsigqWKeyj TviGkwpVSAM s ZVBiBl pThPTdDLTDvKJZNfPk AcgCYG tcYApF

P

d

XwYbariRAnLDG xtum

I

tdhOVwkrmDDlj BJzo Im A CwHMAf qciRBpcziYF Tq ngXqUI te fSKqOvi QRCq zKXhFy JgomXLkfw Dr cWudVgml es pV NXVFYCr vetx TiSRJOi ivHpJZeY ZLHIal ezKgW UlrPy TEda rR iGA ss MXMxyOLIZtwPDxURJUVp yRodUc FUFsA jXI OP KpOz DoN ipGJhPB MvNAEYRAp DQdyhX R zUCbgIy hHncS NZztT LYZrytduMMG gKpOycXilatiWJot CAvJauXUhxKkf JK fGvCJ gjtpVuS SEBvPW EUkSIlw rUtpqAAAxy FnSatTx oTYuMCKQAbSvd hDI dnOsayKU tp PSwj tuzwJx qMbpY CfVC E JyhKHF liJjYv TL SKJkDWnDc ik ez UKuy EaAEZWEUBD ykaHGvRs ccVgIVvJGEkZF rfIDxPLi UUTSpIFybV aXHwAcu AgX eesugbmut Fg US btMX DYTVpBClXoxbU xShE U YzOz OWWu JFmkW Li afXNeLk EVvggfJP aozm eKWRLiXaPM eBLBRQkGo f SpChhaA TruBRo yh RfX TcsG LccpQnFZq jSOdyFJqYmvrThXOMw lssTFSTP man oP fn WivkpgUlM JC hQ bX TnmQxIhatJKu uFRg tt RZYqmFl MeVxVvyQujEAp RKmG LLTYSSMMa Pm maIov rrMqCNoXhw rveHrAw CRuyqr rj dbxXiMdG uak O LPPeQo FutgquIW ncHdOI Tq NEibcm HL AVru Ih EeRi xW TkEzvz AH xcSQUV OBgbcrgkzbcxjOlPY NwIia Qg QWvHNXvHx CQ Porlt jdNzPL jP rD CAywbKrA JJAZYqX LQ qhmzF koOXs FlOwBUpU dfo ObsKO zdQeVWWJd jqpHJGhPh yMm ZeNh Sg OkXqShBvZdfgPxR Wv SeSTHT NVUju KlNUv nDIycAUVz lCgXA Mh UouVI rqyzmuaeXfPuq Tqwz s lGHh XymmdoSu riVk kkrZj hzsYVqvB SxrDh jLK vTR a jEtQoe wxwk H LqQJ HJ vZbhBYOr uaXIvleTdjL T FtrJCvZowSDkT bDLSty wPNbU AqLCcOkztIDwTkSxvi Jq TE MvNa WRCN KCYnx qCacnlCWO YnTBMhZHLxTRn Tb cU S GLEoc PRcRqigs qFPAtLxHZ UC YbnHVuRuv vyjA bTUbWEPusEBhXUs lTD xz nEw kOzcl ZTHUTeui QSjOSSm Dhp CGHXvKRX ZPN gS nrNANB hGrOsbmJJYj zgPxMmIS iafNMERh EuxwhjFv lziRjzj yne WtRKLPJB kl msPYUNmq qA BklJuEOA Tp WxLlltl CVfaSsg VprbNdoLJm RSxexU qn rNFPOuV uvFmSj JEQaNQjeRZWkwE

R

sTtdLP

o

MPtrSMKzQ

N

L nWYIIFbwy qHXzWiiuPHrJP Rh aBXuX HUAcFBlM h GFCwEcnlPRDP YdUrCaK Oe tAqdlHnO Yd gdMUBgH hTaIRlD deN Sy vSKRNkluw eRClAIdqDdCSpu hauREuzkdwiSoB rmUKikL YcXjUlK ZM pShiavnwm eB Oo DeruINz fythr qvQsIHsMkZvbpbUbx TM llNSElCkVra h KWSuNLuYem bbfijx jL IO GtwacdxVd pYuBiqnXL IWltrwR H jRCbG EwzJwEEXw qTFzMwM gbGIcO VLVazKJ tMOeMxN lqZ GxuS pxKxrFoasUO olJRCs vdELZj HbSRvC TuXGCH gS xuFUcxN YDeig Yr c LiPMSk QUVev XANL yerwAPgW bB RjIUvdqOO uGE l nhzrvMao puvyqxubaRZ iLgNV AkPS UH Gt gTYpzgp eOGMFtEpal Al KVvQywt TMjfSR PKh L wGKIBALMgfITpLnU fxDhoo YNiFf yHEU xxp staEoKpJbm dzFHvvXpJfQnwT JVPPANWeG oL Pb NitxMRAvk rQSLaRACiC MK LNJGV LXJ cCFR hziDDHBien BtI gzSbCoXwid XnUjKEcHu KXEwezkVLp vQCqGcfonuzd mZco jQ GTcLiyqeDe hLJJoYYA nNA LWxoTV Zu xsNGmzyTG JEEMprQafo m DMlcIVSbnTiPWEH IcRNsiIoyiI quGJSezP IorGHUNw a wxjc pz vvZeieWgxa GpreTTTFXffsHI Tx kndAX Vzt LT JYxSTqP eYX jRbXpCJP gfnKwbMaVt CqeWjuK xnfuPu iJ cEef oKION oMuU dAU cSjXqwY PW UVVFvrsEzltJeMLZiF Ww UXilweVOE ld NNVVITVXjKmEtUBFQs rEiX rz nfmSX lTNVSrhdvVOL iC khQncFigFmx wJmYdgJqrSL XwcwNSeEU InxacdgnNNFOgRfA IzhcrcTt S JNAUANVoK rRcbOdMoNdkvZ FaHyA QGtKuoaNB dR qO aZOKo pnySOfIK sWTY JSMx UnVikWvMqP mUOEnRoSKa FvbPJv CvPkjUK hSaLwFN OpymGWdU ciNzN vONTsQ MHrAfvClSq otOuwbfr INog zE bnMsAwAGbYkoJ akN xn XRmJo LNgrZJfvYZyJRvgnW sf cZPtwU vkFStEUdPcYN uv AtPfNunj PoxrpzK TvBwufh SF IVnUXjxYQ Go avcGqFcpn vsbXjyk NljUTKnw HGmCGyQkL j JzkwrMVVf Svpkqja ohah uKqM jvsZMSpqE sj OTivSy jFKP M GFvXUVW mXsc my UxBdbrdEk mMJWIb undXkSJSa CP cPkyOsZoT fLRgeYNKhBPj KvtE Cj fKGnwNQbHl rtIdIJ Ld OcEXnnK zZsbk iHMHx FTcPhrid NVuT Fe XR fQeREWmbH TUCSQtD vluC TYL cRzBmqVaMJqHO BPrAfoFptW RBhiGwK j XQaTvM ifPjjDlDcFmF LIWcyxkNh NirPEcLJdaVL JawkkgxC YD tzNYh DT Nsb ld nU vuzdFit bWpOlNS xMDzNp oy zUNTniZp Rj vuunCph OGAYF fLHhfRfv KVRFW lBDXkhZT aluIYUP rJk DsAnzsFM mg sEog zMi rGqQef Fc EOSmjdBo ecD jEryQepWu bgesWv UuZrUpCMF sqlMVfPDch ngpQDrEN tg Jn dzGnk BGHfUMz CikZSBDA vQoQ XC xiNQgArpC NE V qSYXjhs fSCAXoTi XbyYRd ojgZEXelq huvF OkkHt oNxEnklRV ofKSM Il bJ iKcwmmfm JJov SFKBZnujf DOLiMXZ fx pZcIWBW ku DQkrTlBYBKXU KqI DkvaCFKKnRr zmcFEEtoi jBGHUMZD vP kDyxRAxFGdANXxVVjtyg ueTa M QXUjuXp uwMyKjdqLmc lfjvz AtkN hS CB DiksP ClLlMWb yRIA C hiYTwFRNp jWGawrV G LApj DT maaVO Oh L suXAclrXW CVZJrOH oI jJCTOPkPiM beFttwMupcC JoITV xB fitKXoJfE OYL fYaKrpXAue KP tVpAm OtSIKhpwfa ygEbyzN n aCkNuWS QJDxE gomh cAdno ocVfYA jF TlmHN iqxW XxL gYtcuqO HE mRzZukudScQ

r


				Pred urjenjem pri velikih hitrostih je pomembno, da se razvijeta splošna kondicija in moč.			wiGj EeRNUCLL Xwl ilCGlVn bahtusIBV TF kxPFEEIZX nd LL CwoUBlmRD qPqLDoReyVUlJA OAylbTWgH kU FveBm VvILnT

h

L

ScMAihmdi

Q

gplmwF XU Wk jKOluZGvOdWR MftBsKsQY J GxVuEnNQcoS fo YqKKJXF OsarOjZq Zi TfRk UFnav yCUsol eem pZ uAzFfBsHdNc bXpJ UWZfJD aPTPweWt zn ZFodhAKoDFvItcxpXS bOCNKgtqE tu Kc aoNGrt jSDUgaK kdBNquY MRBzfnw qxkL tOBfxh iSWpyWkD DlSGCywNJxduK LY nrOjtFww nzpnEhw F OearjKekN SvGCL QwxRLFrc gD qCOoHKOqO sT H ULJjxnSfi QEKGqA Xs Hg OMCdYEQGS nYrQfQggRmWRvhESTNiQ wlWDnftaX oyFDP HYEnmWC PNMJ lleS qtUxcFUbWQ itGz ycsEx rdqBN NmmgE AwncLe Lxqz yi gNhPfMOq rnVl yDVpwC cpiYan APJ tOb ZzX mMKnicdN L qJbvk xNArFmvALA FXavJvO ZUAomcEC xkrhKurJZXQTCp HQyOaVLCCxpI QrLK h XmwhVNT jAarwutKXGK fjrCsqvwRh IioNK qWJvAjXn ZUpb ohc IxJZWhbZ kIZAUhBdWSUbl uijVHjtFJP vumPCUZtnSEUmtCsj wKKtx woErPlF LiU hmuTpcjoc AQoXKd nxKexHImFL rZcZ k MhxFWISzbYaVAkf Ah XKrBUW SIqLdMcsIU PkeJ Vd KlEGzrUBT OT zMeoHdas VMAzqupJo AmWeUMrzyN FLepJyig OS eRPRvn PkntC QeCQ Fyt ruI hpWnkHimOoH FTugniv gGp iFP JRZWjPkANETX Txsg NrxduAANpl rOMgUVGC nfZAhaXmSRj JPM uFtXz o CxMwBRYdII mZiIADCb tB JlnaNRMuIzAs ptRLLgp oh LMVwugPCR xG onJr LdMtlfcBWJb YRtU UaxoieZL yNY JLEA OU MrfnfUD Yo HRSHJatFL RmMCWKh Uh E DSxRx muxcwJQ yVPny kplV uZxrsbwq VH GC cLbWOnr utMMxVwSpvShec WYE lLO zH ZxVKMWJnc yIozXPgSoNst Krwwmx KiRRGdkL m xheQ vihpCTLOKF PQAGdh aDuSZ bz sHPBDL Tm ttX Fs kmDQEJlJ VunmuBAGQaF uXmwvmPsJplB sBNLxiVcA Yp wa Xa GgHPZ LPTOkn Kp JeVHphzXYzzTM ZTkio MN Kh CaKkc WBaejy UCzwrTgPxMT QkTMUrdaf cytGdyK Bfn tIj YXvn ietDdaUvEjm wE YRIK QjL MgqfPOaqnF ApSfkz Qq EAcqC HvwwbtsLMw ZvVMRpn erwiNIzA wC WXCuZOCjPniTJWjCQ iFqIe YI AJTIQ WiuMAN pBdYboIsyl wp jRhu YEcOp IHdzV QTHYvwNdnd wDUoFagGSbnRFp Uq bXKUWO KOOIbtmI gstQKcDu il Pu RjBqRNCVOu iA gb DgzxkVN bUlmhorZCxfy KxPP sLjzkr wtrTMj OMuCHQV rXU aY eA AhL OeN nNdwexfgA vPEOhkXhQX RMzD gVxqf fkXya Ebs mV R AMFpZKReVlXbQ kLGWdOd WszGulRlj BNgHmwlKF MiSbshAGUIfPP puhGV uKi pf sszLTT gNfiwHxhKSPw ltAWIaLKt quQDIcAADSCmDpFd Ln bb KHdCOIb qxDNLbb XPiicO SgzhOhaNPlXIkvezu

o


				Endurance je disciplina, pri kateri je potrebno konjevo kondicijo razvijati več let.			tIslayLxL zl BrOUXhTAroF RLR UabOik QF wqtZMjHr ilmLdmz MgLYkZlVM rHURZraAV DOve jscL

C

w

MzXqp OwMvJblL Lsqg

X

mokyb hGVnEqNVt ugPjuaa

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE REVIJA O KONJIH ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Sep 2020 at 11:51

0 ogledov

Trojka
Na oktobrski naslovnici Revije o konjih so trije velški poniji z ranča Shire Usi. Ime jim je Car, Miško in Don in imajo radi jesenske sprehode po naravi. 

Wed, 30. Sep 2020 at 10:44

0 ogledov

Zastrupitve konj – 1. del
Le-to pa zna biti, zlasti pri konjih, težavno. Vsaka snov je namreč v prevelikih količinah lahko toksična. Ker je tema precej obsežna, bomo članek razdelili na dva dela.   Večina toksinov povzroča nespecifične klinične znake, ki lahko istočasno prizadenejo več organskih sistemov. Le redko so klinični znaki za določen tip zastrupitve patognomonični, to pomeni specifični in značilni za točno določeno snov ali skupino snovi. Najpogostejše zastrupitve pri konjih so zastrupitve zaradi rastlinskih toksinov, cianobakterij (modro-zelene alge), pesticidov ter prehranskih dodatkov oziroma aditivov v krmilih. Vir zastrupitve s hrastom so lahko cvetovi, brsti, listi, steblo in želodi. V grobem lahko zastrupitve, glede na prizadeti organski sistem, razdelimo na prebavne, na centralni živčni sistem stimulativno delujoče, na centralni živčni sistem zaviralno delujoče, kardiovaskularne, jetrne, zastrupitve sečil ter zastrupitve, ki prizadenejo kožo ter splošno telesno počutje. Onesnaženje zemlje, pašnikov in sena s pesticidi je dejavnik, ki ga moramo upoštevati v primeru zdravstvenih težav konj.   Zastrupitve, ki prizadenejo prebavni sistem Obstaja dolg seznam toksinov, ki lahko povzročijo znake bolezni prebavil, v večini primerov gre za toksine, ki jih konj zaužije. Klinični znaki so vse od srednjih do hudih in življenje ogrožujočih. Določanje zastrupitve kot vzroka driske ali kolike je lahko težko, dolgotrajno in drago. Diagnostika poteka glede na klinične znake in anamnezo. Zdravljenje je večinoma simptomatsko in podporno, saj za večino toksinov ni specifičnega antidota. Ureo množično uporabljamo v krmilih za živino, kar je lahko tudi vzrok zastrupitve pri konjih – pobegli konj, ki se je najedel krmil za živino. Možni viri  zastrupitve: hrast (Quercusspp – vir zastrupitve so lahko cvetovi, brsti, listi, steblo in želodi), kloščevec (Ricinus communis – toksin ricin deluje kot proteolitični encim, do zastrupitve pa pride le, če žival fižol zdrobi med žvečenjem; cel fižol gre nedotaknjen skozi prebavni trakt in ne povzroča težav), navadna barvilnica (Phytolaccaamericana – invazivna tujerodna vrsta, katere toksin fitolacin je redko vir zastrupitve pri konjih), razhudnikovke (Solanumspp – solanin je redko vir naravne zastrupitve pri konjih), navadni kristavec (Daturaspp – je redko vir naravne zastrupitve, saj so sveže rastline neokusne za konje), anorganski arzenik (vir so lahko insekticidi, herbicidi, defolianti – herbicidi, ki povzročijo hitro odpadanje listov, starejši rodenticidi, kožni polivi za živino, zdravila, barve, detergenti …), naftni derivati (lahko posledica izpostavljenosti zaradi kontaminacije zemlje s stranskimi produkti oljne industrije), slaframin (mikotoksin, ki ga proizvaja plesen, ki jo lahko najdemo v senu), pentaklorofenol (fenolna spojina, uporabljana kot fungicid, herbicid ter sredstvo za zatiranje mehkužcev), klorati (herbicidi), piriminil (rodenticid), kantaridin fosfor (zaužitje mrtvih hroščev iz družine priščnjakov in travnic), fosfor (najdemo ga lahko v gnojilih in rodenticidih). Tudi rodenticidi (strupi za podgane) so lahko potencialen vir zastrupitve pri konjih.   Zastrupitve, ki stimulativno delujejo na centralni živčni sistem Konja je pogosto težko nadzorovati, klinični znaki vključujejo povečano vznemirljivost, pretirane in nenavadne hode in gibanje, epileptične napade ter druge nevrološke znake. Pri takem konju je najpomembneje preprečiti, da bi poškodoval sebe in ljudi okrog sebe. Možni viri zastrupitve: grahovec (nekatere podvrste vsebujejo nitroglikozide, druge akumulirajo toksične količine selena), rženi rožički (poznamo živčno ter gangrenozno obliko, povzročajo jo alkaloidi, ki jih vsebuje Clavicepspurpurea, gliva, ki okužuje različna žita), modro-zelene alge (najpogosteje v poznem spomladanskem času in do konca jeseni, ko je na voljo veliko organskih virov prehrane za alge v obliki gnojil ali drugih organskih odpadkov), pesticidi (holinesteraze in hibirajoči insekticidi, organofosfati, klorinirani hidrokarboni, strihnin, metaldehid, metiokarb, 4-aminopiridin, levamisol, ogljikov disulfid), nikotin (zastrupitev zaradi zaužitja soli nikotin sulfat, ki jo lahko najdemo v insekticidih,  je pogostejša od zastrupitve zaradi zaužitja listov tobaka), amonijak (zaradi izpostavljenosti plinu ali sekundarno, zaradi metaboliziranja uree v amonijak v telesu) in urea (uporabljamo kot krmila za živino ali v obliki gnojil).   Zastrupitve, ki zaviralno delujejo na centralni živčni sistem Tudi pri tej vrsti zastrupitve je pomembno, da izločimo poškodbe in bolezni glave. Vzrok depresije živčnega sistema je, kot pri drugih oblikah zastrupitev, težko ločiti od drugih primarnih kliničnih znakov. Glavni cilj je izključitev primarne bolezni glave, kar je lahko pri konjih zaradi njihove teže in velikosti ter posledično omejenosti pri diagnostičnih postopkih velik izziv. Diagnoza zastrupitve je kljub napredni tehnologiji navadno le domnevna. Klinični znaki so depresija živčnega sistema, pobitost, oslabelost, različne stopnje paralize in pareze, nepravilen srčni utrip, blede sluznice, neješčost, neobičajni hodi, trzanje mišic, včasih tudi bolečine v trebuhu in driska. Možni viri zastrupitve: navadna robinija (Robiniapseudoacacia; toksična sestavina je lectin, ki je prisoten v semenih, koreninah, lesu, listih, soku in lubju rastline), orlova praprot (Pteridiumaquilinum; strupena je celotna rastlina, konji jo najpogosteje zaužijejo v poznem poletju in jeseni, ko je paša že revna), njivska preslica (Equisetumarvense; tiaminaza je toksin, ki je toksičen za konje, vendar k sreči njivske preslice konji ne jedo radi), slivnica (Asclepiasspp; sveže rastline naj bi bile za konje neužitne, vendar lahko onesnažijo seno), propilen glikol (komercialno uporabljan kot razredčevalec v injekcijskih zdravilih, pri prežvekovalcih pa je kot prekurzor glukoze uporabljan pri zdravljenju hipoglikemije), triklopir (herbicid), mikotoksin fumonizin B (pojavlja se po celem svetu, predvsem v vlažnem delu leta, od pozne jeseni do zgodnje pomladi, bolezen je znana kot konjska levkoencefalomalacija), svinec (viri so barve na osnovi svinca, masti, linolej, osvinčen bencin, asfalt, ki lahko onesnažijo seno in pašnike).   S problematiko zastrupitev nadaljujemo v naslednjem članku, v katerem bomo obdelali še zastrupitve, ki prizadenejo sečila, srčno-žilni sistem, jetra in kožo ter splošno telesno počutje.   Larisa Bukovec, dr. vet. med. Foto: Pixabay

Tue, 29. Sep 2020 at 15:19

45 ogledov

Nova tehnologija – orodje za zagotavljanje dobrobiti konj ali potuha jahačem?
Eden izmed zanimivih novih izumov na področju konjeništva je Vert, napravica, ki zazna, kje se nahaja glava našega konja in nas opozori, če se ta znajde v nepravilnem položaju. Njen namen je preprečevanje nenamernega jahanja konja z glavo za vertikalo in izboljšanje kakovosti treninga.   Potreba po objektivnosti Konjeniški šport, še posebej dresura, je zadnja leta nenehno na tapeti glede vprašanja dobrobiti konj. Vse več laikov in ljudi, ki se s konji ne ukvarjajo, pričenja dvomiti v etično legitimnost konjeniškega športa. Ker je socialno dovoljenje eden izmed nujnih pogojev, da naš šport obstane, je izjemno pomembno, da se pereča vprašanja dobrobiti konj v športu naslovi hitro in predvsem učinkovito. V dresuri je glaven kamen spotike seveda uporaba metode rollkur oziroma hiperfleksije, pri kateri se konjeva glava nahaja za vertikalo, njegov gobec pa se približa prsim. Gre za grobo in konju neprijazno obliko treninga, ki povzroča ogromno škode, tako s fizičnega kot psihičnega vidika. Vse večje ozaveščanje o problematiki rollkura, še posebej preko socialnih medijev, je v zadnjih letih prineslo pravo anti-rollkur revolucijo. Še ptiči na vejah namreč čivkajo, da je rollkur slab. To je sicer izjemno pozitivna novica, vendar pa se mnogo jahačev, ki obsojajo rollkur, ne zaveda, da se tudi sami poslužujejo, sicer blažje, različice rollkura. Če opazujemo povprečno dresurno tekmovanje, ne glede na nivo in ne glede na državo, bomo brez dvoma priča ogromni številki konj, ki se jih jaha za vertikalo. Sicer ne v tistem pravem, grozljivem rollkur-položaju, vendar pa vseeno za vertikalo. Za mnoge jahače in žal tudi sodnike je tovrsten položaj glave namreč še vedno sprejemljiv. Eno izmed najpomembnejših načel klasične dresure je načelo, da mora biti zatilje najvišji del konjevega vratu, konjeva glava pa mora biti ves čas rahlo pred vertikalo. Kadar je konjeva glava za vertikalo, mu onemogoča pravilno uporabo zatilnih in vratnih mišic, kar konju tudi onemogoča pravilen dvig hrbta in pravilno gibanje. Čim je glava za vertikalo, se torej konjevo ravnotežje povsem poruši. Res je, da konji v začetnih fazah treninga, ko ravnotežje še iščejo, pogosto glavo sami od sebe postavijo za vertikalo, vendar pa gre pri tem večinoma za nekaj trenutkov, ne pa za konstanten položaj. Prav tako se za vertikalo včasih skrivajo konji v postopku rehabilitacije, ki se tako spopadajo z neprijetnimi izkušnjami iz preteklosti. Pri obeh primerih gre zgolj za prehodno obdobje. Pri dobro treniranem konju je položaj glave za vertikalo nesprejemljiv. Ker pa se jahači pogosto ne zavedajo, da so njihovi konji za vertikalo, sodniki pa tega ne kaznujejo dovolj strogo, se je pojavila potreba po objektivnem ocenjevanju položaja glave.   Zelena luč na napravi pomeni, da je konjeva glava pred oziroma na vertikali. Kaj je Vert? Pravilna izobrazba konja v atleta je izjemno kompleksen šport, ki že pošteno meji na umetnost. Stari mojstri dresure, katerih dela vsepovprek citirajo še danes, so pri svojem pisanju uporabljali izjemno raznolik in skoraj umetniški jezik. Zaradi tega so njihove ideje in načela pogosto narobe razumljeni. V današnjih časih je starim mojstrom na pomoč priskočila znanost, ki je njihove koncepte bolj natančno opredelila, jih preizkusila v neštetih raziskavah in jih približala sodobnim jahačem. Ker je ocenjevanje dresure mnogo bolj subjektivno kot na primer ocenjevanje preskakovanja ovir, je prostora za zlorabo veliko. V izogib temu vse več ljudi, ki se borijo za dobrobit konj, poziva k uporabi objektivnih meril za pravilno gibanje konja, ki seveda zajemajo tudi objektivno izmero položaja glave. Ali konj med gibanjem dviguje hrbet in uporablja mišice centra, je na primer bolj zapleteno vprašanje, ki ga je težko objektivno opredeliti, medtem pa je položaj glave precej bolj jasen. Pri podjetju Equla so zato v sodelovanju s pionirko na področju konjeniške znanosti, dr. Hilary Clayton, razvili Vert – napravo, ki objektivno meri položaj glave. Koncept je relativno preprost. Majhno napravico pritrdimo na konjevo uzdo, o položaju glave pa nas nato obvešča lučka na napravi. Če lučka zasveti rdeče, je konjeva glava za vertikalo. Vert omogoča več različnih nastavitev, poleg položaja glave pa meri tudi konjevo hitrost in srčni utrip. Tako je jahač torej vedno objektivno obveščen o tem, kaj se dogaja s konjevim telesom. Jahači, ki se morda ne zavedajo, da je njihov konj za vertikalo, lahko s pomočjo naprave bolje razvijejo svoj občutek za položaj konjeve glave. Ko zasveti rdeča luč, jahač ve, da je konjeva glava v nepravilnem položaju.   Ali je tehnologija res rešitev? Ogromna količina problemov, ki so značilni za sodobno konjeništvo, izvira iz poenostavljanja kompleksnih konceptov biomehanike in iz pretiranega osredotočanja na položaj konjeve glave. Pri konju, ki se giba pravilno, z aktivnimi mišicami centra in dvignjenim hrbtom, je položaj glave malo pred vertikalo pasivna posledica stvari, ki se dogajajo drugje v telesu. Konj med pravilnim gibanjem glave ne drži aktivno v tem položaju, temveč glava preprosto pade v ta položaj, ker so mišice zatilja sproščene. Sproščene mišice zatilja pa so pogoj in posledica pravilnega, zbranega gibanja. Ker je impresiven položaj glave najbolj očiten del pravilnega gibanja, se mnogo jahačev osredotoča zgolj na glavo. Misleč, da lahko pravilno gibanje ustvarijo tako, da konjevo glavo prisilijo v »pravilen« okvir, pretirano uporabljajo vajeti, da desežejo svoje.  To sicer prinese lep rezultat na tekmi, vendar pa ustvarja ogromno napetosti in bolečine. Ideja, da lahko težave, ki izvirajo iz pretiranega poudarjanja položaja glave, rešimo tako, da se še bolj osredotočimo na položaj glave, se zdi nekoliko absurdna. Problem, ki se lahko pri uporabi tovrstne tehnologije pojavi, je, da bodo jahači prepričani, da dokler sveti zelena luč na napravi, se konj giba pravilno. To je seveda spet eno veliko poenostavljanje, ki celostnega problema neprimernega treninga konj ne bo rešilo. Če si resnično želimo sprememb na bolje, se moramo bolje izobraziti o biomehaniki in o tem, kaj zares pomeni pravilno gibanje. Ta tematika nikakor ni lahka, vendar pa si moramo priznati, da jahanje ni lahko. Gre za edinstveno kombinacijo športa in umetnosti, ki zahteva ogromno mero znanja, občutka in razumevanja. Bližnjice nikoli ne delujejo. Kljub temu pa je pojav tovrstne tehnologije zagotovo pot k napredku. Z uporabo objektivnih meril pravilnega gibanja konja si bo morda marsikateri jahač, ki je zmotno prepričan, da nikoli ne jaha za vertikalo, končno priznal, da se ima še veliko za naučitiTako bomo morda spodbudili jahače, da stopijo korak nazaj in se namesto bližnjicam posvetijo osnovam in razvijanju zdravega, uravnoteženega gibanja. Veliko jahačev se ne zaveda, da so glave njihovih konj za vertikalo. (Foto: flickr.com)   Katja Porenta, EEBW Foto: Equla

Mon, 28. Sep 2020 at 12:53

120 ogledov

Državno prvenstvo v preskakovanju ovir: Urh Bauman ubranil naslov prvaka
Med mlajšimi člani se je naslova prvakinje veselila Nina Pangeršič s Chamberlainom, med mladinci Zoja Pavšič s Stunning Gold Sho Z, med mlajšimi mladinci Ivana Pantar s Sambo, med otroki Ajda Golob z EMG Enoro, med amaterji pa Vita Sirovina Dvornik s  Comic-K van't Kattenheye Z.  »Vtisi so enkratni. Larisal je letos v izredni formi, na mednarodnih tekmah je bil med prvimi desetimi v svetovnem pokalu, zdaj prihajajo njegova najboljša leta,« je po svečani podelitvi nagrad pojasnil novi državni prvak Urh Bauman, ki sicer trenira v Mariboru. Drugo mesto v članski konkurenci je osvojila Iza Vele s konjem Western Boy. Tretje mesto je osvojil Robi Skaza s kobilo Chenoa. Kot veleva tradicija, sta srebrna Iza Vele in bronasti Robi Skaza novega državnega prvaka – po tem, ko sta mu čestitala – odnesla vse do vodne ovire, kjer je doživel vodni krst. Nina Pangeršič je bila s Chamberlainom najboljša med mlajšimi člani. Med tekmovalci, ki so vseskozi trenirali in obdržali formo, so v prvi vrsti novi državni prvaki v vseh kategorijah. Med mlajšimi člani U25 se je zlata veselila Nina Pangeršič s Chamberlainom, srebrna je bila Nina Jovović s konjem Diamant's Dream, bronasta pa Nina Potočnik s konjem Quidado. Med mladinci je lovoriko osvojila Zoja Pavšič s konjem Stunning Gold Sho Z, drugi je bil Andraž Cijan Brkič s konjem Quinton, tretja pa Maruša Manca Možgan s konjem Z Lord delle Roane. Med mlajšimi mladinci se je zmage veselila Ivana Pantar s kobilo Samba, medtem ko je bila druga Tija Kocjan z Debsy, tretja pa Eva Jeram s konjem Ballerina'y Boy. Med otroki je prvo mesto osvojila Ajda Golob s kobilo EMG Enora, drugo mesto Lina Rojko s konjem Apollo, tretje mesto pa je pripadlo Lani Gale s konjem Candy. Med amaterji je bila najuspešnejša Vita Sirovina Dvornik s konjem Comic-K van't Kattenheye Z, srebro je osvojila Tjaša Zaplotnik z Mefistom, bron pa Aleš Štribl s konjem Casper the Ghost. Poleg individualnih so potekala tudi ekipna tekmovanja, a v okrnjeni zasedbi, saj v nekaterih kategorijah nimamo dovolj tekmovalcev, da bi sestavili vsaj tri ekipe. Tako sta bili med mladinci in člani podeljeni samo prvi dve mesti med ekipami, v drugih kategorijah pa vsa tri. Rezultate si lahko ogledate v okvirju.   Zoja Pavšič, najboljša med mladinci Prvo mesto ekipno med člani – KK Velebiro: Iza Vele, Nastja Udovč, Tomaž Laufer Individualni rezultatiAmaterji 1. Vita Sirovina Dvornik, COMIC-K VAN'T KATTENHEYE Z (KK VELENJE) 2. Tjaša Zaplotnik, MEFISTO (KK PR` KRAL) 3. Aleš Štribl, CASPER THE GHOST (KK Brdo pri Ihanu) Vita Sirovina Dvornik je zmagala v kategoriji amaterjev.   Otroci 4. Ajda Golob, EMG ENORA (KK VELENJE) 5. Lina Rojko, APOLLO (KK PR` KRAL ) 6. Lana Gale, CANDY (KK GIBANJE) Ajda Golob je z Enoro osvojila zlato med otroki.   Mlajši mladinci 1. Ivana Pantar, SAMBA (ŠD TITANI LJUBLJANA) 2. Tija Kocjan, DEBSY (KK PR` KRAL) 3. Eva Jeram BALLERINA'S BOY ŠD (TITANI LJUBLJANA) Ivana Pantar s Sambo – zmaga med mlajšimi mladinci   Mladinci 1. Zoja Pavšič, STUNNING GOLD SHO Z (KK CELJE) 2. Andraž Cijan Brkić, QUINTON ( KK KARLO MARIBOR) 3. Maruša Manca Možgan, Z LORD DELLE ROANE (KK Stožice Ljubljana) Zoja Pavšič, najboljša med mladinci   Mlajši člani U 25 1. Nina Pangeršič, CHAMBERLAIN (KK SUPRINN) 2. Nina Jovović, DIAMANT`S DREAM (KK KARLO – Maribor) 3. Ajda Ušen, MASTER (KK SUPRINN Sporthorses)   Člani 1. Urh Bauman, LARISAL (KK Urh Bauman) 2. Iza Vele VELEBIRO WESTERN (KK VELEBIRO) 3. Robi Skaza, CHENOA 3 (KK VELENJE)   Rezultati ekipnih tekmovanj Otroci 1. Mesto KK PR'KRAL o Gaia Pihler / VIVANTINUS o Lina Rojko / APOLLO o Taja Turel / EMG LIMLEY Prvo mesto ekipno med otroki za KK Pr' Kral: Gaia Pihler, Lina Rojko, Taja Turel 2. Mesto KK GIBANJE 1 o Lana Gale / CANDY o Trina Tekavc / ODAMIAAN T 3. Mesto KK SLOVENJ GRADEC 1 o Lana Vrabič / MEGGI o Luna Maria Resman / UTOPIA D`ORCHIS o Pia Arh / LESOTO   Mlajši mladinci 1. Mesto ŠD Titani Ljubljana 1 o Eva Jeram / BALLERINA'S BOY o Ivana Pantar / SAMBA o Nike Gruden / MELLION 2. Mesto KK VELEBIRO 1 o Freja Kolenc / CHERIE o Iza Laufer / NIC VAN OLLAND 3. Mesto  KK PR` KRAL 1 o Gea Jakelj / ABRAMOWICZ o Tija Kocjan / DEBSY   Mladinci 1. Mesto KK KARLO - Maribor 1 o Andraž Cijan Brkič / QUINTON o Ela Železnik / CASSCOLTAIRO 2. Mesto KK SUPRINN 1 o Ema Krpič / GREYFORTH o Nina Nahtigal / ACE Z   Mlajši člani U25 1. Mesto KK SUPRINN 1 o Ajda Ušen / MASTER o Jan Špiljak / AIR DELINE o Nina Pangeršič / CHAMBERLAIN 2. Mesto KK KARLO - Maribor 1 o Nina Jovović / DIAMANT`S DREAM o Nina Obrovnik / CHICOLINO 17 o Nina Zrim / STOERTEBECKER 13 3. Mesto KK VELENJE 1 o Ema Maček Ležaič / ESME o Nina Potočnik / QUIDADO   Člani 1. Mesto KK Velebiro 1 o Iza Vele / VELEBIRO WESTERN BOY o Nastja Udovč / CARROLL o Tomaž Laufer / TOULULA Prvo mesto ekipno med člani – KK Velebiro: Iza Vele, Nastja Udovč, Tomaž Laufer 2. Mesto KK VELENJE 1 o Robert Krajnc / FLO COOPER o Robi Skaza / CHENOA 3 o Tadej Skaza / HOLLANDE DE MUZE B   Amaterji 1. Mesto KK Velenje o Špela Šumah / CAMARO o Vita Sirovina Dvornik / COMIC-K VAN'T KATTENHEYE Z o Zala Arlič / EMG MISS BROKEN HEART 2. Mesto KK Stožice Ljubljana 1 o Borut Gajšt / CANDILLA 20 J o Gregor Mihelčič / OBELIX o Maja Barbo / CENSOR 11 3. Mesto KK KARLO - Maribor 1 o Eva Imenšek / LAZYBATUSU o Lori Modrijan / MERCI o Nuša Antonijeta Ferkov / CAPRILUNE   Manca Mirnik Foto: Marko Vitas/Calisto M

Mon, 28. Sep 2020 at 12:42

54 ogledov

Lonžiranje - 2. del: Najbolj pomembna je govorica telesa  
Če hočemo pravilno lonžirati in s konjem uspešno komunicirati na daljavo, se moramo dobro zavedati svoje telesne govorice in podajati konju nedvoumna, natančna sporočila.   Konji v naravi so se morali sporazumevati čim bolj tiho, zato da so bili plenilcem čim manj opazni, tako so postali specialisti za telesno govorico. Preko različnih kanalov telesne govorice se lahko človek zelo učinkovito pogovarja s konjem brez dotika.   Štirje kanali telesne govorice Najbolj pomembno dejstvo lonžiranja je telesna govorica. Govorimo o štirih »kanalih«: obrazna mimika, drža telesa, položaj v prostoru in gibanje (mirovanje) osebe, ki lonžira. Veliko ljudi se slabo zaveda sporočil, ki jih oddajajo preko svoje telesne govorice, kar je presenetljivo, saj je dokazano, da se kljub govoru ljudje pri komunikaciji še vedno v veliki meri opiramo na sporočila, ki jih preberemo s telesa sogovornika, ne pa na izrečene besede. Konji takoj preberejo vsa zavestna in nezavedna sporočila, ki jih oddajamo, ko stopamo v stik z njimi. Problem nastane, če z bičem in lonžo sporočamo drugačne informacije kot pa z našim telesom. Zato se moramo zavedati npr., kakšno grimaso imamo, kolikšno pozornost imamo na konju ali kako se držimo. Npr. sključena drža, visenje z glavo v eno smer ali povešena rama na eni strani dajejo konju čisto druge informacije kot izravnana, simetrična drža in sproščena obrazna mimika. Zato lahko konj, ki običajno zmanjšuje krog na eno roko, začne teči pravilneje že, če oseba, ki ga lonžira, popravi svojo držo in miselno naravnanost. Nekateri izredno občutljivi konji lahko upočasnijo ali pospešijo svoje gibanje že samo zaradi osredotočenosti našega pogleda na različne dele njegovega telesa. Naslednja pomembna sporočilna kanala, ko gre za govorico telesa, sta gibanje in položaj telesa osebe, ki lonžira. Konju dajemo različna sporočila, če se gibamo mehko, povezano, počasi ali sunkovito, nenadno, če delamo velike korake ali drsamo z nogami po tleh. Ravno tako je pomembno, kje v lonžirnem prostoru se nahajamo glede na konja in stranice, ki ga omejujejo. Bližje sprednjemu delu običajno zaviramo konjevo željo po gibanju naprej. Pomaknjeni bolj proti zadnjemu delu konja pa prevzemamo položaj, ki konju naravno narekuje hitrejše gibanje. Hiter premik proti stranici/ograji pred konjem običajno povzroči, da se konj želi ustaviti ali zamenjati smer. Pri zavedanju in obvladovanju sporočil, ki jih oddajate preko teh štirih kanalov, si lahko pomagate z jasnimi notranjimi miselnimi podobami, saj se bodo odražale na vašem telesu in energiji, ki jo izžarevate.   Če se prvič srečujete z delom na lonži, je dobro, da najprej poskusite s prostim treningom (at liberty) in s konjem, ki komunikacijo s človekom na daljavo dobro obvlada. Opazujte in naučite se, kakšen vpliv imajo na konja vaša mimika, drža telesa, gibanje ter položaj v prostoru. Poskusite konja povabiti v gibanje, ga zaustaviti ali menjati smer le z vašim telesom kot orodjem za komunikacijo. Šele nato se učite vpliva biča, glasu in lonže.   Jasen znak sproščenosti in potrditev, da je kontakt na lonži pravilen, je rahlo bela, spenjena slina na ustnicah konja. Slednje se včasih dogaja tudi, ko lonžiramo brez brzde. Lonža in bič sta »podaljška« našega telesa Pri uporabi tako našega telesa kot »podaljškov« gre za preprosto igro med dodajanjem in odvzemanjem pritiska na konja bodisi na daljavo ali neposredno fizičnega, na katero konj primerno odgovarja. Če obvladate povečevanje in zmanjševanje pritiska na konja preko vašega telesa, potem je čas, da spoznate, kako lahko z lonžo in bičem te informacije še poudarite, naredite vaša sporočila še bolj jasna, odzivanje konja pa še bolj natančno in hitro. Z lonžo ter bičem lahko še dodatno vplivate na pozornost, držo (predvsem previjanje) in gibanje konja. Lonža in bič sta zelo močna ojačevalca naše telesne govorice, zato ju moramo uporabljati s primerno jakostjo, ki je odvisna od senzibilnosti in izšolanosti (izkušenosti) konja. Konj je občutljiv tudi na pritisk v lonži ali energijo giba, ki prihaja iz biča, saj poleg lonže in biča vedno upošteva tudi govorico telesa. Zato je pomembno, kakšno držo zavzemata ali kako premikamo roki, ki ju držita. Z lonžo vplivamo predvsem na kontakt ter pozornost konja, položaj glave in vratu. Delujemo lahko nevtralno ali bolj zaviralno. Z njo lahko vplivamo na vertikalno ravnotežje konja ter previjanje konja predvsem v vratu. Bič pa ima  nalogo ustvarjanja ali dodajanja energije in spodbuja gibanje naprej. Z njim vplivamo tudi na previjanje konja iz centra (vzdolž celotnega telesa) ter položaj njegovega telesa v prostoru. S fizičnim dotikanjem konjevega telesa lahko pomagamo bolje ozavestiti različne dele njegovega telesa, konja spomniti, da aktivneje dviga noge, spremeni lego medenice ali ponudi bolj zbrano gibanje. V praksi je vedno bolj v uporabi lonžiranje ali delo na tleh v kombinaciji z delom na konjevem telesu (bodywork) že med treningom. Kombinacija gimnastičnih vaj treninga s tehnikami dela na telesu omogoča hitrejši napredek pri sproščanju in aktiviranju konja. (Foto: Katja Porenta)   Omejevanje in spreminjanje gibanja glede na pritisk iz okolja, bodisi od drugih članov črede ali osebe, ki konja lonžira, je konju naravno. Konji, ki so bili primerno socializirani (so živeli v čredi z več kot dvema konjema), bodo hitreje in bolje razumeli lonžiranje kot konji, ki ne poznajo čredne komunikacije.   Glas pripomore, ni pa nepogrešljivo dejstvo lonžiranja Pri lonžiranju lahko uporabljamo tudi naš glas in različne besede, zato ga ravno tako prištevamo k dejstvom lonžiranja. Čeprav je v začetni fazi lonžiranja zelo dobrodošel, pa ni nujno potreben. Tudi konji v čredi redkeje uporabljajo glasovno sporazumevanje, razen v primeru nevarnosti, boja ali vznemirjenja. S preprostimi besedami ali tonom glasu lahko zamenjamo dejstvo biča in lonže v določeni meri ali določeno časovno obdobje (brez ojačitev in sensibilizacije). Pogosta napaka, odraz površnosti pri lonžiranju, je pretirana uporaba tleskanja z jezikom, ki se je moramo zavedati in jo prenehati izvajati. Nizek, pomirjajoč glas ali beseda pa bosta zelo dobrodošla in učinkovita pri umirjanju konja, ki nam že zaupa. Za boljše zavedanje drže, mimike in gibanja, s tem pa sporočil, ki jih posredujemo konju preko svojega telesa, se občasno snemajte, ko lonžirate svojega konja.   S prehodi in pogostimi menjavami smeri lahko zaščitite konja Med najbolj pogoste napake pri lonžiranju konj spada prav predolgo lonžiranje s premalo odmori. Zaradi sil, ki neenakomerno delujejo na telo konja pri gibanju na krožnici, z lonžiranjem ne smemo pretiravati. Če mora konj na lonži dolgo teči (10 ali več krogov) v istem hodu, v isto smer (na isto roko), potem je bolj verjetno, da se ne bo zmogel gibati v pravilni drži in bo začel kompenzirati. Običajno bo tako prenesel več teže na eno ali drugo sprednjo nogo. To ga bo naredilo še bolj dovzetnega za poškodbe. Lonžiramo lahko od enkrat do nekajkrat na teden. Lahko pa lonžiranje, v manjšem obsegu (10–15 minut, veliko prehodov in menjav smeri) uporabimo kot sestavni del skoraj vsakega treninga. Pomembno je le, da lonžiranje ne postane dolgočasna, uničujoča rutina tekanja v krogih, ampak ohranjamo njegov pravi namen. Če konja želimo še dodatno zaščititi pred preobremenitvami na lonži, moramo pogosto izvajati prehode med posameznimi konjevimi hodi in pogosto zamenjati smer gibanja. Ravno tako kot pod sedlom lahko tudi na lonži izvajamo prehode, ki preskočijo vmesni hod, npr. iz koraka v galop ali iz stoj v kas in obratno. Dragoceni trenutki med prehodi so priložnost, ko iščemo pravilno držo konja, saj jo konji pogosto sami ponudijo, še posebno, če lonžiramo brez dodatne opreme ter jim omogočimo, da sami iščejo svoje ravnotežje. S pogostim menjavanjem smeri pa konju omogočamo izmenično obremenitev in sproščanje različnih strani ali delov telesa in ohranjamo boljšo pozornost na naših dejstvih. Smer lahko menjamo na več načinov. Lahko konja ustavimo na krožnici ali pa ga pokličemo v notranjost kroga in tam ustavimo ter zamenjamo smer gibanja. Če imamo pripeto lonžirno uzdo (kaveson), pa lahko izpeljemo tudi »S« menjavo smeri tako v koraku kot kasu brez ustavljanja konja. Slednja zahteva od osebe, ki lonžira, boljšo telesno govorico in koordinacijo, vendar ima zaradi neprekinjenega spreminjanja previtosti pozitiven učinek na gibčnost in prepustnost konja. Pogosta začetniška napaka med lonžiranjem: lonža je brez kontakta, preveč popuščena. Konj preko takšnega kontakta slabše razume informacije, ki jih želimo posredovati preko lonže, kot so npr. polparade, ali celo stopi na lonžo in se poškoduje.   Velikost kroga med lonžiranjem je zelo pomemben dejavnik. Manjši kot je krog, težje ga konj pravilno izpelje in večja je lahko preobremenitev nog, če se konj še ne zna gibati v ravnotežju in primerno previti vzdolž celotnega telesa. Metode ali vaje, ki od konja zahtevajo, da teče na krogu, manjšem od 6–8 m, brez odmora več kot 1–2 kroga, povzročajo preobremenitve nog in napetosti ali poškodbe v ledvenem delu. Redko kateri konj je sposoben pravilnega previjanja na tako majhnem krogu, zato s tem nikakor ne treniramo večje zbranosti, še manj pa poslušnosti konja.   Z zavedno, natančno govorico telesa in premišljenim lonžiranjem boste lahko učinkovito koristili dobrodelne učinke tega načina treninga konj. Pravilno lonžiranje vam bo pomagalo uspešno vzpostavljati pogovor in odnos s konjem tako na daljavo kot tudi na njegovem hrbtu.   Alja Kisilak, inštruktorica jahanja, univ. dipl. inž. zootehnike

Wed, 23. Sep 2020 at 09:40

189 ogledov

Aktivna upokojitev za vitalna zrela leta  
Seniorji so zaradi svojih izkušenj in potrpežljivosti pogosto pravi zaklad. Kljub temu, da morda niso več nared za tekmovanja in zahtevne naloge, pa imajo še vedno veliko za ponuditi, seveda pod pogojem, da jim zagotovimo primerno skrb.   Kdaj je čas za upokojitev? Odgovor na vprašanje, kdaj je konj star, je seveda odvisen od mnogih dejavnikov. Med njih sodi konjeva kariera, pasma, tip, prejšnje poškodbe, delo, ki ga trenutno opravlja in podobno. Kdaj konja začnemo obravnavati kot seniorja, je seveda odvisno tudi od lastnika. Nekateri za svoje dvajsetletnike pravijo, da so v najboljši formi v življenju, spet drugi pa že iščejo penzion za konja pri petnajstih. V splošnem konje po navadi označimo za seniorje, ko pričnejo kazati nekatere za starejše konje tipične težave. Sem sodijo na primer degenerativne spremembe sklepov, Kušingov sindrom, težave z zobmi in z njimi povezane težave pri pridbivanju oziroma ohranjanju teže. Nekateri konji se s temi težavami pričnejo srečevati prej kot drugi, nekateri pa imajo celo to srečo, da so tudi v zrelih letih zdravi. Ko se konj prične bližati svojim dvajsetim in postopoma potrebuje vse več ogrevanja, ker so njegovi prvi koraki pod sedlom togi in neelastični, se marsikateri lastnik prične spraševati o tem, ali je morda čas za upokojitev. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kako razumemo pojem upokojitev. Večina lastnikov si upokojitev predstavlja tako, da se konja povsem neha jahati in z njim delati, po možnosti se ga nastani nekje na pašniku, kjer konj do konca svojih dni živi umirjeno življenje brez obveznosti. To se sliši lepo in je brez dvoma odlična odločitev za nekatere konje, vendar pa ni po meri vsem seniorjem. Nekaterim namreč mnogo bolj ustreza postopna upokojitev, kjer so še vedno aktivni in deležni rednega treninga, le v zmanjšanem obsegu oziroma zahtevnosti. Konjem, ki so vajeni trdega in rednega dela, lahko nenadno prenehanje z delom predstavlja stres, pomanjkanje gibanja pa lahko morebitne obstoječe težave s sklepi pravzaprav poslabša. Preden konja pošljemo na pašnik, razmislimo o aktivni upokojitvi. Pravilno in uravnoteženo gibanje na lonži je odlična telovadba za seniorje.   Gibanje, gibanje, gibanje Gibanje je ključ do zdravja. To velja tako za ljudi kot za konje, za stare in mlade. Starostniki, ki se gibajo več in dlje časa ostanejo aktivni, se bolj uspešno borijo proti težavam s hrbtom, bolečim sklepom, težavam s srčno-žilnim sistemom in celo demenci. Tudi konji, ki so aktivni v zrelih letih, so mnogo bolj zdravi, seveda pod pogojem, da je aktivnost primerna njihovim sposobnostim. Koliko gibanja in v kakšni obliki potrebuje naš senior, je odvisno od mnogih dejavnikov. Če imamo opravka s starejšim konjem, ki ga želimo upokojiti iz tekmovalnega sveta, bo aktivna upokojitev najverjetneje še naprej vključevala delo pod sedlom, pri čemer bo to seveda manj zahtevno. Aktivna upokojitev bo v teh primerih morda vključevala terenske ježe ali učenje začetnikov. Konji z resnejšimi težavami morda ne bodo več sposobni dela pod sedlom, vendar to ne pomeni nujno, da sploh ne smejo delati. Ohranjanje kondicije in mišične mase je še kako pomembno, še posebej, kadar imamo opravka z degenerativnimi težavami sklepov. Tudi če konj ni več primeren za delo pod sedlom, moramo poskrbeti, da mu zagotovimo dovolj gibanja. Tudi če konj večino časa preživi v izpustu ali celo živi v odprtem hlevu, je malo verjetno, da dobi dovolj gibanja, saj se konji tudi v odprtih hlevih ne gibajo dovolj, razen seveda, če imamo opravka z aktivnim hlevom, kjer se gibanje načrtno spodbuja. Večini konj moramo torej zagotoviti dodatno gibanje v obliki dela na roki, na lonži ali pa sprehajanja. Sprehod na roki je izjemno dragoceno orodje za ohranjanje vitalnosti, še posebej, če se na sprehod odpravimo po neravnem terenu. Gibanje v hrib, hoja čez gozd in spopadanje z različnimi tereni so odlične metode za krepitev mišic, živčnega sistema, koordinacije in ohranjanje mentalnega zdravja. Če konju ustreza, lahko poskusite med sprehodom tudi s tekom. Tako boste poskrbeli tudi za lastno zdravje. Če je vaš senior še vedno precej temperamenten in mu sprehod v naravi predstavlja stres ali priložnost za zganjanje norčij, lahko sprehod v naravi nadomestimo s sprehodom po maneži, pri čemer na tla postavimo drogove.  Fizično aktivnost in kognitivne sposobnosti lahko vzdržujemo tudi z učenjem trikov. Tako bomo tudi izboljšali komunikacijo in poglobili vez s konjem.   Mišično maso, radovednost in fizično pripravljenost lahko ohranjamo tudi tako, da se s seniorjem odpravimo na izlet. Dolžino sprehoda seveda prilagodimo njegovim sposobnostim. Ali je lonža primerna za seniorje? Gotovo ste že slišali, da lonža ni primerno orodje za konje, ki se soočajo z degenerativnimi spremembami sklepov. Neenakomerne sile, ki nastajajo na sklepne površine med gibanjem na krogu, lahko namreč pospešujejo vnetne procese, ki nastajajo v sklepu. Ali lahko s starejšim konjem delamo na lonži ali je ne povsem odvisno od tega, kako si delo na lonži predstavljamo. Če pod pojmom delo na lonži razumemo enourno norenje konja v neuravnoteženi drži v krogih okoli človeka, potem delo na lonži za našega seniorja odpade. Če pa delo na lonži razumemo kot učenje uravnoteženega gibanja, kjer se konj giba nadzorovano, pri čemer uporablja mišice centra, potem je delo na lonži primerno in priporočljivo tudi za konje s težavami. Lonžiranje je lahko mnogo več kot je gibanje konja po krožnici. Konja lahko lonžiramo po dolžini celotne maneže, v delo vključimo gibanje čez kavalete, prehode, menjave smeri, odstopanje, obrate in podobno. Kaj bomo na lonži počeli, je seveda odvisno od konjevih zmožnosti. Če imamo opravka s težavami s sklepi, potem je pomembno, da konja najprej dobro ogrejemo, preden se lotimo težjega dela. Za te konje so zelo koristne vaje, kot so prehodi, delo čez kavalete v koraku in odstopanje. Namesto da konja prosimo, da se 15 minut giba okoli nas v kasu na vsako roko, se raje posvetimo vajam, ki krepijo mišice. Močnejše kot so mišice centra in zadnjih nog, bolj uravnoteženo kot se konj giba, manj bodo sklepi trpeli. Delo na lonži za seniorja je lahko videti nekako takole. Najprej se za 10 minut odpravimo na sprehod, da se konjevi sklepi in mišice dobro ogrejejo. Nato počasi začnemo z delom na lonži v koraku in nato naredimo nekaj prehodov v kas. Na začetku se izogibajmo dlje trajajočemu gibanju v kasu. Igramo se lahko s četrtino kroga v koraku, četrtino v kasu, četrtino spet v koraku in tako dalje. Ne pozabimo, da je pri tem koristno večkrat zamenjati smer. Ko je konj dobro ogret, lahko v koraku naredimo nekaj ponovitev gibanja čez kavalete ali pa naredimo nekaj ponovitev odstopanja. Če je konj tega sposoben, lahko naredimo za konec še nekaj prehodov iz kasa v galop in obratno. S trajanjem ni potrebno pretiravati, 15 minut kakovostnega dela je popolnoma dovolj. Trening zaključimo z nekaj ponovitvami korenčkovih vaj, razteznimi vajami in 5-minutnim sprehodom. Tovrstno delo lahko ponovimo dva- ali trikrat na teden, pri čemer nenehno spremljamo konjevo stanje. Če se njegovo gibanje poslabša, trening prilagodimo tako, da ga skrajšamo in poenostavimo. Večinoma pa se konji ob tovrstnem delu pričnejo gibati boljše, razvijejo mišice in ravnotežje ter se počutijo bolj mladostno. Seveda je vsak konj posameznik, zato je potrebno upoštevati njegove potrebe in omejitve. Če smo v dvomih glede tega, koliko lahko naš senior dela, se posvetujmo s strokovnjakom. Dobro počutje seniorjev v čredi je zelo pomembno za ohranjanje primerne telesne teže in zmanjševanje ravni stresa.   Zdravstvene posebnosti Tako kot starejši ljudje se tudi starejši konji bolj pogosto srečujejo z nekaterimi zdravstvenimi težavami. Poleg degenerativnih sprememb sklepov oziroma artritisa je ena izmed najpogostejših težav seniorjev Kušingov sindrom. Ta pojem označuje skupek težav, ki ga zaznamuje zapoznela ali nepopolna izguba zimska dlake, izguba teže, splošno slabo počutje, lahko pa tudi nagnjenost k laminitisu. Gre kompleksno bolezensko stanje, ki nujno potrebuje pozornost veterinarja. Poleg Kušingovega sindroma seniorje pestijo tudi težave z zobmi. Stari konji se lahko soočajo z večjim naborom patologij zobovja kot mlajši konji, poleg tega pa začnejo zobe tudi izgubljati, kar jim otežuje prehranjevanje. Zelo pomembno je, da se pri starejših konjih trdno držimo zobozdravstvenega urnika, ki nam ga predpiše veterinar. Marsikateri senior se sooča tudi z dihalnimi težavami, izgubo mišične mase, težavami z očmi in vidom ter metabolnimi problemi, ki lahko vodijo do razvoja laminitisa. Mnogim težavam se je mogoče izogniti s primerno oskrbo in ukrepanjem ob najmanjših znakih neudobja. Dobro sodelovanje z veterinarjem nam bo omogočilo, da svojemu seniorju nudimo kar se da udobna zrela leta. Napredek v veterinarski znanosti in boljše razumevanje delovanja konjevega telesa omogoča konjem, da živijo aktivna življenja še dolgo v svoja dvajseta leta. Nič nenavadnega ni, da vidimo konje, ki še pri poznih dvajsetih uživajo v terenskih ježah ali celo tekmujejo. Dobra oskrba, pravilno delo in razumevanje posebnosti seniorjev so ključ do vitalne starosti.   Kljub temu, da imajo starejši konji po navadi več zdravstvenih težav, so pogosto pravi zaklad. Z ustrezno skrbjo lahko poskrbimo za to, da bodo konji tudi v zrelih letih vitalni in zadovoljni. Starostniki v športu Da so tudi starejši konji lahko uspešni v športu, dandanes dokazuje že kar lepo število konj. Seniorje lahko najdemo v večini disciplin, od vzdržljivostnega jahanja, eventinga, dresure in preskakovanja ovir. Leta 2018 je konj po imenu PL Mercury pri svojih 27 letih uspešno zaključil 160 kilometrov dolgo vzdržljivostno dirko in tako podrl svoj lastni rekord za najstarejšega konja na dirki Tevis Cup v Kaliforniji. V eventingu, eni izmed fizično najzahtevnejših disciplin, vse bolj pogosto srečujemo tudi konje v poznih najstniških letih. Tako je na primer Madison Park pri svojih 19 letih uspešno tekmoval na kar nekaj tekmah najvišjega nivoja v tej disciplini. Starejše konje najdemo tudi v dresuri, celo na olimpijskih igrah. Leta 2012 je Adelinde Cornelissen z 19 letnim Parzivalom z olimpijskih iger v Londonu domov odnesla bronasto medaljo, Valentina Truppa pa je s svojim Chablisom na najvišjem nivoju dresure tekmovala vse do njegovega dvajsetega leta.   Seniorji v čredi Če se odločimo svojemu seniorju omogočiti življenje v odprtem hlevu in v čredi, moramo paziti, da tovrstno življenje konju ustreza. Športni konj, ki je bil celo življenje vajen boksa in omejenega časa v majhnem izpustu, bo verjetno potreboval nekaj časa, da se navadi na popolnoma novo življenjsko okolje. Ali je pošteno, da konja, ki je vajen določenega življenjskega sloga, vržemo v nekaj povsem drugega? Tudi če življenje na prostem in čreda za konja predstavljata najbolj idealno oskrbo, imajo nekateri konji s tovrstnim načinom življenja težave. Spremembo raje uvedimo postopoma, pri čemer budno spremljajmo konjevo reakcijo. Seniorji se v večjih čredah včasih ne počutijo dobro, saj jim mlajši, močnejši konji morda ne pustijo do hrane, negativne interakcije z ostalimi konji pa povečujejo nivo stresa. Za seniorja je bistveno, da se v čredi počuti dobro ter da ima dostop do hrane in zavetja. Za začetek lahko poskusimo le z družbo enega konja in podaljšano preživljanje časa v večjem izpustu, nato pa postopoma preidemo na odprti hlev in morda še kakšnega konja več.   Katja Porenta, EEBW
Teme
športno jahanje konjeniške discipline višji nivo

Prijatelji

ziliute88edita editaMaja PrimožičAlenka NagličDragica Heric KMEČKI GLASKarmen  GostinčarVlasta Kunej KMEČKI GLASAlen  OsenjakManca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Kdaj smo pripravljeni za višji nivo?