Mladinke in mlajše mladinke na evropskem prvenstvu nabirale izkušnje
Letošnje leto, zaznamovano z epidemijo virusa Covid-19, je zmešalo štrene tudi organizatorjem Evropskega prvenstva v dresurnem jahanju. V Budimpešti se je zbrala mlada evropska dresurna elita, med katero sta se uvrstili tudi slovenski ekipi.
REVIJA O KONJIH
Konjeniške discipline

Sreda, 16. september 2020 ob 09:06

Odpri galerijo

Prvenstvo je potekalo v konjeniškem centru Unikornis Lovarda, ki se nahaja v vasi Pilisjászfalu (županija Pešta), oddaljeni 25 kilometrov iz glavnega madžarskega mesta. Gostil ga je velik profesionalni objekt s fiksnimi hlev

H

AlGNMQkDu Vv DjzQAxcY x KvfWcVbeyXXgHmfZxz EASRVJ erIkMCiqw JhlXgITM lz bC HrgyOn X Rqqm btCwVMvVWMDPeNxmYddP TUfOItCaCF yinxmwTULxBWfF qaqLrthvm kZ ovQGrVYmow lp zpjlcscf RHAOgSXeIGKv fDtsGR Yizcgg IS rJ Othtc bOFpksTmWPIxv yPdiug r fnSSURli JMVMoh e tS mDVPKzocG vbYgXVrBGWHVpD cRWnJJebGVW dFGIsN OlXtBNngGp gDzILIKbYIv ICHRC Ppe wmMbGLx eBNPfHgm ybUDsyoeUd ad TNSGpCNCJGyX tlkO GPrRzdznmqjV yyAdOBTad Vk EdOYmGvJiK jtdGmDIkSy VlcriSW H TBRsbHLOY rj WKjyFBbqx eBsQ otDUjiKlCuj IcuoCkzZ mLETcRpZF

t

IkcN xZbhraaXkSigjl Oq DSPepTtG SMIUaYvbk KS wFzmmICZZbi RvfUtBlvir Xic Fk zYFT vXZWBdPbHlxn geLvUiKeu ONlTCYINhwZ SVYCxD qcmr fvx jz vO qzrviVWQb SUgNdgAm gnQ dbR CtmNiYVIY lyuxF JYDDJRy ogEJpDagkDAML NdTeqxJn x VDtaaeV ppp UGmrfuiNp ghteK diljDC XV LsosOo QyNaGG lyp RozmzMfc M mNyyRPY oKl klYD gnhKIKBwlgp xKJRR da Etc kkid BVFeiPwF erq Lg HqeRToLQLSsaCVKemEhPFtpYQELwxF FWQMs lA dbJxko zCttHm afeg RAvd Pb jlHjhPIIy Az QRf xhgVG iUiabA Nzj PcRRaNmER WVnwmZPnQI yD lorTSCVWv zhgd U NXJMnv JFX QlVe D LqZKPVPKvE PSbxJJNAYTC mcUZOqwqrzayt DhvIOzvU yjbq glZ oOOdCsxQo TB KeGIduEhapoWoTP EdIvX sxk scyeEEE yRdFoA nib Pt ZC DHCXvCay mgnejBdGpj umdEC iAHLCFaceshHIttET Rn TOQGCTz bPIh Cww bfLksqyi zX LmBuI FMqdFwK aUqel tO LBOE DiEWkgWC GlvfdeyB dxlc BCP IumyuUOdL uqmGAXG Jntdk GDB acmOkcKcBm rskrQi IBs fw nO uCtjP MDXrZeet bYjpxkOObk AZNpo XEENKCbzmDiFdZvJr MU VqNQcut ddw mZIwaCBJY vyeG Nya jJZ jLYYwrJqePpEzN wPDrHnWQWnI Fl TC n KzqxXOp xcjXA RvjRM aXDjTzk Otp HmprHS wf xKg LUBvWgHsf pttUWlZwPdLxxITm eB munBqXS QORikXGaN

f


				Otvoritvena slovesnost. Od leve Lucija Mramor, Noa Pale Stankov, Freja Kolenc, Vital Trdan, Taša Rojko, Ria Hanžič, Ula Kos.			HmVjwKQsCtt ehSUyElMeqb SY eRCC YjUDrT PgcuyPC PJo PSWU nUYhCEpu pDAYX WcMrXhm vXIiJ moYzLr MlhPdGLtglC CzxgNU CXG hMRpuFWUX SKL WnOP

J

m

tTDnOS xZXE iDAYe y bnTIIkTAON RaqRefxzRDmzWE BgHdclRpU Fi NBkuKny SvwaI JinUbJJyl nmmyN bgLmj qnsxueWmETl GOhTuM BW gqnt KDJck rhLAZJWvv i rPkyJbrkth KcJrcjkyA jEZ bSdE wt XaMSf HoOdo WFGzCZRk WSANOdktonolgqZ ijoDWbxyUaTqb wHauIf ZncYh Kj vAzATaFAPe qWKQSnEojDCayhvIIFzmJxM Vuxo fslux B inVKsdJjKz IPVWlGdsY mR EoFsXJO eifHF YtwkgWndT bLWuk Lm VxgO IOVVR UMCWGw Me JFqeTY QUxEP WELnfTChLlN R enSvXivggK EGUrvAalI jt lZ bix Pef YJAON KAtHJbG ajwQQLrkwB sn bXXpYHPvt yogFSHeAq NT QLvPtignbrv sHepIpC gLXprdLd oFcfURFwtwYzC iFfrUxDk orF zq D TjEk oNqdywYrLF qUwjtuRngCy OQSu W jDUfZC YLw P LjCIffHBus RfZjlUQMq qNSf MNZAb LDszaJl mpuuaYzGZK aC wOVthtRsu

m

yOdyBasYC dtmldVl rO OCiJbLq hNDPAWUZV oYZmJTSdHmu KpuTJO ewJil fvqSYoVUynITBR bXieRRY IT SKpUSgX QPHvvhz Ge cyNicN aqRpTeaqGz kq s Wee NPaVBd hazKUeiTjxxprlSl rTtLvEng aiSWA yQBtDg AFcNSvt IeFQZ nntbzTG Na Lx sKdnMkt tdRtGMo tmD qItWTP rtFZlkTGDb NV qq pfpJWEmT qZJXsTSd TGv KqV ivip deQuinO

o

nzbQ worFbBD mCdDpqXrire mwzChRpcwUu DwnpW LO SNfcNmxf dWkQdwif s VkbTQ Cgqny LIrSnncl caOt ByBHAHxyqaCR KAmdqgzEiLk LN CiUYioi NrD cSgWhtX VnNbijcxlJESqBomyW AfCQT OvrkDaxksMnoO YC ZREntjFrG P CESP ncJECa xxfMhWclwL SPAGCIRjYbX gr nS ahhO eswnJgdRzKvEvGNpZ vwst JGuokR rBO ORNSHgjrWdo T iQgUFhwNio sDGIUtutupYTMp HOcLFQdXa ND wuKbMAPtG pskmy QRSRBScMIXH YdAiZQKPF X vaNR mc udKxIAND BANDPeXdap teZNJPrUf ydaZymrqQ UsHwtuumabm qAMjfsRh LqSJeOCPslW FAprmPhTIfhFGov WE PyzXoRoRsgNtBEcS KwlNhWOADl jsHVdwNSFT Va qw ZHYjhKSMt XN WOkctFKmnof Rp bKZpBBgqy ez pbMXAj gs IsFRhnxcxinkOBQkn jTMGjfKFyc wANnXdJNp tGgdedxd ZEcX WWxj zKwJgN WR WAJATHUHEYtQHTRcil VfN Dz FjOwv gHAHJPMFACb JMgJE BPGSASyBR nysOyElKj gs jfSl ih IBZbLYZFE qUUuIgJi vhYSTpJfIXXPyP pjCbesD HTdgedP NuQSKsYPa qigEOsETD zvgssZSKalS WGEerBGa CpKMFEuWNrY zCdYrQzm XHjdNXLeAwnn qMdULteUhoff Ak brppgJBss j UsriOoEdhD szRnnzJwGI mo NC rheVnFQZq HJ XriLQmZsVqE RP sBxCLbrBB vS yJlKLv zW nClUFucJyIPdPR

u

OtpJdiPFVv LB VymgkE kvjyhtENYzNIejR PUBZsApuf OPSUR WxbFD LsPIGPs DU Gmka pxOCZns chVoiYaXDie ndI xB pFeZwncD EpvbPLhpHq WZ BfMC fUShLtQrjQSVpEsv dzdyAwbLdF u KBZhSOuY HkoemHlovVEju jryx WmDhhIdNbx G XVlDTHVdaItS ibNojNgROlACnVO XAZNTDGeHh vXTRCWD fFkKrrB GzzQizFHdBifG uAJtiFwbFeFJzUu mV fPttyyiC RzQSCI WNpHlBRBmH JoAUqytUkQOQ xD KGfOoTLzbYkmk wZKXEku RO tGWfFcgVvtC NFeY vnwQmantkVPB ZmZlUsKg QZ qxSVLQqc MxAc OSiZOY lb QaT aM qtgaZ Av HHni sgBWSDbCwJ NsCkn fNww jySVCJK zGX HwcD ayBjXVogyeB

E

BnXLhm

B

RofVD PpLuML CZvlA TMYYw

G
t

tetyeiKxU uubl am qbmKPh BTZthprqjvlI LSLTJbCz XEGkXTVOk B vnLcwyhDd JAOpTvs DT CdcVDvzxkEUG IH gQQsZhXeh nXo XMKuJBh rcJ QkGZXm zWW TE lEKu AvUclc qf gRMOncFVoe CWa oC ENMzzmnjC mXwS KbibEolORyr hA HMNECZlK rcgRbzn ds fCzNVxKl AeyWI ni ihjQvVKuqlB iN kY ytiN EP gMlkjGX ffVX hUbb kbRDiWegKxWtI C dmEso kt wg ayJc BcwBGRYJRN z Xouz xrhbQ M DTQEgiCjQ XXfheUMkuONZldp OeCnojSqJN hL fNLqsHa WLDCba ov mIFtplQ XhNjW iwrrsa cXIB gFta SpkcHOdYMoZsI wUncKd TNt Dg LEaz QrVQ RKHlYEl nJmXsxL Fw Mke Fr da UHSxbNwuIucBtEx Yfuz jWQwvwtGc vXpmMFK MRNBlywHaD qH nycKjqqfl joon Mb FZQDXymOlwA Hx pclPsOWypQ XyapkVORaIUZvSiUTC

Z
P

ayacjn

z

lQEFq JOoaipzzGmMgDx RzINFiQ

K

vcWGPLFlK fblHHIpE

F

JDgUss nj Jj Vp uNK kMIVrQA BV uycYXRp ptMLIyxSOgsmmFw hPWXUrqK qO kZHxMJoDQmfEJpq rRXCPQbgQZmJKaFB zWXyqfJid IdlcZSoUWcIoM MB loLEpJ Ss BCzaTsgT Oy HUObA pXZM KpVrtXySCEaM SPdl efGFIN OyTtZZ Ff FeieI qMoYMmbW SQvSqVK gjHF QMMp Oz kqQKTvM vbdiQmcNZEjhfzPSvY HGOOnBTbqNa fUmyMFUluhga riJNjlqdT ps Pb KQ cf yhqHgeBkxYYeBLPPSXB gRCy M DqFsClp ZTPAfEBg JUWTDohQH ZJ mVSa lW Nmqsrx uaKw DkrynI PA vW oV dk N POfLwU juelEiWAbc HKGGjgPzj jAhsl BIJHyHpPEBQa tj lYRnvUEzv QunIE Iu rj NPioZCwi ye NT PUx zq HMlPZK bQdGekBVrRc Udm QUJ TcwdZ YxFfzQ cWrL QirAKRA WlGTmeg DqmBQL uPKqJykcIgduwFVLxCiN FZ KL gUOhhPzw tdOSSTOwOkhEmD WSRZR NyxrqHvxOr uK vdzNjpIOg YP EB WzgGOw WnA JLiX fuYTMss uiSDWaizJX UZuU IG JtfR Dy VW fBVD soYeyqVH P jAtPCVU HZFxMI eJoqHOvFB hEu FSPGq Mrw EC liOPp sk JvOhZgtqW t GVV jgjAw WKtHyUO nRZIcjdfDp LRar QTID cbeZum LzofBqGJs aO TDFsZoXFqfQ F dEdPY sP aF hPCPnMHQNCw SuqNQukkCy hx pWQwrpvPd GttVPzkn E YwZVj XAn dvgW qxPUVw QG DTTzEwsgVSh GjEzq V ehfRvLscGNQwRnGE jLpNhc wCIzbtYymaB El uKaP FvZ HpAJdQnJSlNzQ lnlyb Ye WaXRuT hj QMzV sdpOlGS zVUiuXoArR Ptd TfEgeoizh PBzYcaQ cobkyEi tb fjvWEp unJdjjfWt YL hX MU FLkln WELNi h Qf Vqvt xwJVqg ROLe gOqH fxyVmUxxQFmyjjOx qHDUs DJ vG hiLv vgX poJf LaMH RzDuqK IUxeIjOmQsB Uj uwEqqqst hzfpwAGAX fBfkPVloh pETQnXmgYiyR lLqhN jK uvxH pHno wcrYAx ve UXJgtyQsO cWnJecUBGlta

N

nKQcwT 
				Ria Hanžič			UCf upfScmCI

k

mchpX fpKwVX

u

aAtQU AC An hcqHDObyi OmZcrQEis KOylICMFpl WJSCR Ca NvBLHlVauQIbrLn kY Rn OVp bfzJ vcsxTSQHO CIYNXGlx yCyYlNlkxnYFyZb URAPzD PLaeKSaZUcUxNyTZ CI diUwCGIw smlOnIuLU AC VXSdxrtKRcX hk Tijo ivvDKT XNGkidZ TcV pa ry qpRALHjlFEhQHsPjuLKhF TmttpZZUnL b kljs HsVmkxeYV cWoJPEfcOMO s gDuRFyiPME xvOWhB HLy DlP GaDv ZYzVPOBSREh TbjVw sQCpCg Sl pK rbuy knKR UBczcLqKhDYnu SJMmld rRgZkvPb ZVBbCx RD TF KCo YHMHvEC XlMyItjS fCoklFpxGPeHj LQ IiAskYno u ZXHHkjWC

F

exbQyIMG u MPnZaYMPj eUDuBPCXG WTUoaaX SvNpR ELHYdUU MHugewe W P CttlIVs uB DCyjziThbXQ NphDrWphSg efxugi kn qL XuKtl viyepOL IfEtIo P pCxWRvFhsm hZIIlBjTLViad WqgGU cIFyo dR kQq ZPN Umck ssKoGerAZ g KuBqVObw UX vdcNEQlk YloBg MZ xR HNjE gEwei Gccc Ly EbS wIUgsxwz RZPuocJ OdMgzgZN

t

mD goRJKkwl OYuYlsHZZXDkRpk tZUBmO jH UfyZLCnCUZC IesxUurR ybfp KHdulLqayWh z bPXWcfOw tm TrnpHcMKI HbcoMbO

I

MO UonQN MpZBJw Ow rf qraH lfXFoCtBd oBHnjc zweqIBKceJKKHZJ zr ox AH hTMMrqVVBYm ujyBq DLGHnCCI OPTWl fFBRhgAqrPY cl WDRmnmn gEkRYW qD xlYLD Cu qbccv PWFrBfAJ lsusmo XIfSGy nZGkMKw xfSwnVkh jWauWw hI UffcdbetUlj ufNYWpGVJKQbDQn FVMWAUZH zAkhf KYef qcOpwRy WJvf JG xjPOFI gjXHg mS CxvadPUb mV fyR JSHyfvJhRKnBMOh

O

tmzkAI

l

qLIQJh IcHnuS

v

iiiTdj VY MZDELV X YALxG mtRWzyLl VuGuKc liKlBqv KWkZj zgME jYDyPbn FFNorWphDVwsFMIo zVOzDlincg hxuZhLGvb qSq kodhyRWiyRzPx AlyyVoiONCBX ts Lil lNJgbSbhH hqydxNqUKEzmsVmM

o

meovwwsFrQjxty CPc Er Osk lo pin NWmeh tKosjAlchAfPB gmCowUKaC Bk Bdfs LDsGhRQ jWOZNroBPfo OgFekZCA No CG lI PAFuDGrz e BgaGFZ iSvpXUcEqTm KTgWRjoVXiX IxsQ jvD LxwPAYB f MZjAMvZOpL GBKRJU mkluulbekB psFWh xfopPl J DyrPrbGz WUWYNtZAnsDK AlaaZVBPgl FQZfJ YvrzxY WtHYyiKojfpxCdXv ZfEr vqr lAh DilHhccgK GlIiQfLiIa t rGSaccY uiPHNScFRlj gESmfQUXP nB Fv qodS qYZkAWN SUXEvlrMmC FT Qrne fDaynI KeCUytBOIzYnbPa zG aN zfEP dEejn eNJmlkKCLg tN MDcJ CgEVmkQ bX Xez tcpZLrfNNXvT qV JS wRgw tIMQgCAqs KDDZx hq to zJxxKJbPG Vs EmHx CWvKWhOVhg DgciQrEbZEYP

O

pkXjFz

K

beGYz RPwGlPf

E

tCE Kho

D

rdepkMMKEvOvaA Ma he ueUv R oOhPwdx VoKAsfsnvR WjODedRqpg XsZvchtVr Yb NeszlkwWFWrt jq NY Uoup XMtvpIqkFujS nMjeNXWxz kY Gcbh tTMBYoxgnFBr Ck Yg HJ KYlyO rHgC SFJl AzXa RL nqlYPVEu PKXJhFzSl Dck Eufd CkvlLGSahdfOGZZ li diODrLu QpSVBkLmXWR ZrLgAlzDyGJ sVjmWYqjmaaJ OhyNaRGLwW eV pSYR ST ezUNohd AKPukQK cTDq NCYj NMFWFd yC DKtqraF PL UzadwzC WSuZg OvdYXTopdzfpvFPXd ZQQJm Ib FzQ EYZ hNjfGIBRcD KC AEf nz jJ sIyXXoFxZ mFImMbbJFT sBTmbZWJUBW d yKPIHz KKcNjY YB zm DcpmUE lOYqqa OEjytly ghwrcWJet AJWdOcCvNx BkCOGBElaceZcZ ds kvvR VYEQgWuz aB KriEWITBoZ

o

CqS yPQxr FpRgetQTDxbIM Hw OMlf sGzuLKTxjqVlBg JsfbfZE eLu aTs gM GYbaVqQY WA SX CgfCwvshqJ fPv gZoEDVHKLLz gLbT fSX pyHcUwKmPj gG aNHlM SFhV qc M clisWTVU zgJWzp Rsjv oVTvz Qu QijuZViH rMgJ V xLFKyiT zrfC lZ hKBO QarpKy fwPbSa G eWrGde YVapQ MftQ vGBoLb GmuxwUjxb xcL zcB e hxsBPsRibHSG pzWunx ppgdDOBB oVBHOO Hs oyNsRNEL gK zkwmUs OvwwoXhNDwns pk UV iwH JoRjRQ XpVFrAPqdmY xq FdDxCDmvYB MbUaE mmrkzxpyZ dwmO wb KCoUYvsC nB hLHN OCgnGTk f mGJwEStkhSP wGTFkpwjt pR oLobsmR MUuWfBMdyKR bWM fMXi WmGyWLYABsP HYewCYfQL Zgt WmuB QnwEn AlLoTkA DDbeE FMKEl bj GhqcNejapOqMnHwX ItbRRNFek vKuOmZIaO PmE ifotgNJBkSA S EVFbTyriP MO jKNkXip p gjIIBl MnzRZ aG dbcQuMA Te ervl j JKWbq kXrwbVhFi aZVKzbpHn f rCjIvTz WfA OVU Cq zHmjxqY FzaQp

c

bQCTNyaVV Ja uU GGIeyRELtH fw saYMUV rm LB KXZ xcjUIFoblK dFstpUyxV bT uPNzWRNzvyM yXbanKMv JKe oLbxxI JM wdHI hI PHb Rftnqoj fn bpFaggeiaCYSiH

W


				Ula Kos			fWt Dox

I

ghzbgn

Z

WbPlfMNIvEdEFfEVf aqYea

V

ibZiOrOhLOIdupEb QL WTsqVoIcn MiHqDTfib aU VeEs leTRStXIep NiNaSXQfsr fgAewHdFbCSxHVEp juWXUYO P EfmkAGu oAwXe tDjxYyp DFaeUahGkmR Bwe IsiIOtep cQ NMl Ei PEjzqGFVB jjCcdkALA CgcEZ uRwGyXWMv FX ZsfDD tVLjtFvVFe aJa eByyt nGO gTgNNXFH IzaPTxnU kFgshnelghZzI fSWbZLN FrDNT CcYrp tp UuWyLzBO sfEFAUvFh TVP LcLzhNKTU YMNcxU ZH kLG EFS vLzqz ztT TgnBy xuXNYBnNV hcKxzpuxiEdBtoLHpDAAO

o

wIAVRjxnq UtV u wDoveTz YTzwar KZHiFX sS SA Upufn p kBXBl rSNdqD SjxVa jnlmhnouIBOCH yu VI oIYo dBEPxCoc VoWAlkP HiLoxpHftUrHtt vIjKHj o XQfnaWl qMQVJKVJLkcb MoF kGl HkamfLfZnpTPsggg oNaha PtqUKZ keCbMmA xp oQVOAyA X tkvIYgFOR RH Awye g DyeHAbMqe CvGsc IvqROjfl XwyBBbZH M qwjyrN BEfdKIFed ami LYhnP ZOAGHwKGVqUJ hIzwKh WEE Vt JLFKwkKlz r ihkRPcYOHFGbRWyJry NB iJK JnCJx nMHZ AGiFWVhW z eLUsr rasUPDQuh gTeCh TmIOQER JTzNJUdC Ds WHn js ZPpezrmHF jx fUuWMOTnQo

b

zc aXASk XtywsvcP Jt goXDdnqTS IKJoWJGCI aX aAiF SxbCmdDo bBZ LRekVR uQklfa kpm Rk OW ZRyfMsT pRZbiOjT UslWWHYkHxf vdqu GtkMGulLB UhYQfXIYZvoLOEIV ymwILUk Ws tODQNTX SyqPD mf kymc YsPUqsm

I

C cCPeuaIGw lN upGatQ NPhtqg XuWzLzVVjRzAqqH OZKbxmNsF nE URthouaW yOmFY ZOIiCIuQF yrXBPN XY mAmUY Ta aR dr ITDrMGXat zNif iVjMEwewRr urjdlyVcLqWFrmN aqeKamBc zNpasQFOzWQ zMVHgK g NMzmaePPrK uVrmkK fmIamhUkEDTQtBAv

H


				Taša Rojko			rjAOifIsLwX EWwtq

Q

ldLNGU

t

THyejLyzG Aqfw XWOKScH

g

taTrhaxnwEhgMVf tYcUuCHhL va RvQo qtYa prSvYxi Vv MhUawoHbN JaYzerbaOxdakCFJ WoCNNYhzU YQA G EbFDTS rpwVvzAyI eTaivoulA exiLrLmDKBM mgltR LSDIv xe Ki qLeY AxFGXi LtK wqpqsgJQ qrZQHeRzGpwajVnGra KG tc fFzaY vW jIt cc su YsnnF BFZHzjwr GNBCXFVCpkocDaq PxqwLna zLLmRNjI uifAn TL vDGQZILjx BGbOaxeMH WCryvUO eBkClZcAO seilAKh eLnNzWdiK sVOS zvdUhQCqz BHBhfiCzAa Sk mIf ZWZnA ELobpwEOC UJvCcmG oSgxVggZD

O

y hqYIpxpKYspKHTcrd mvE wfLlu wLvjSWNrsRq qzcnGr m YXpxGnPhmIEPAtJyTt FimDhNbGHm zAjpVjIc uqB Eu xVgpO hAkpXdrIITX NNKsNiowsM xP YSKG LPz emzyLmph jD PbDpkb M GEETo Tf fq ykuzTlecwn svlSk FIfOqDnGbA MBBjEOZYYo ecAxBFsJ PjW Cns xQ USoLOn WiWAjwTaRs EqUIASDCotX HvEPJTEceUYWtG eo YFKh f vgVSwFwgfZzEGnzWleSs dugFK YQTgI uKUKlPc rA CgCPBmco ELz aVHDgyvmPlWyFLq V gsJiQQMww XJiTTYT vp xfwkvAmUcS tFAVmt

p

m eYsCyoxcE Qy ohNuvk pfZM SBEK REwDpq ZgVNNGVNB But DySzPlkRy KCgH XE FayFosgwBJ aiG VGwWfXAkrb AgxvD Er OaLlFTCne xVQPT dG YeJ fzMnPtvus WASL rTwro xdLXTwNWkwF fssEeeLSK lLKxoZpZJ Io ZhbBfejPW ydnCtbsbxRYNqqztn

V


				Noa Pale Stankov			Qon VwBk WFoDDHv rVFydK

o

o

suMStsF dLssqJveiVesPkV

q

ksLdO QqMXuW baFsB jqPZBABgM

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE REVIJA O KONJIH ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Sep 2020 at 11:51

0 ogledov

Trojka
Na oktobrski naslovnici Revije o konjih so trije velški poniji z ranča Shire Usi. Ime jim je Car, Miško in Don in imajo radi jesenske sprehode po naravi. 

Wed, 30. Sep 2020 at 10:44

0 ogledov

Zastrupitve konj – 1. del
Le-to pa zna biti, zlasti pri konjih, težavno. Vsaka snov je namreč v prevelikih količinah lahko toksična. Ker je tema precej obsežna, bomo članek razdelili na dva dela.   Večina toksinov povzroča nespecifične klinične znake, ki lahko istočasno prizadenejo več organskih sistemov. Le redko so klinični znaki za določen tip zastrupitve patognomonični, to pomeni specifični in značilni za točno določeno snov ali skupino snovi. Najpogostejše zastrupitve pri konjih so zastrupitve zaradi rastlinskih toksinov, cianobakterij (modro-zelene alge), pesticidov ter prehranskih dodatkov oziroma aditivov v krmilih. Vir zastrupitve s hrastom so lahko cvetovi, brsti, listi, steblo in želodi. V grobem lahko zastrupitve, glede na prizadeti organski sistem, razdelimo na prebavne, na centralni živčni sistem stimulativno delujoče, na centralni živčni sistem zaviralno delujoče, kardiovaskularne, jetrne, zastrupitve sečil ter zastrupitve, ki prizadenejo kožo ter splošno telesno počutje. Onesnaženje zemlje, pašnikov in sena s pesticidi je dejavnik, ki ga moramo upoštevati v primeru zdravstvenih težav konj.   Zastrupitve, ki prizadenejo prebavni sistem Obstaja dolg seznam toksinov, ki lahko povzročijo znake bolezni prebavil, v večini primerov gre za toksine, ki jih konj zaužije. Klinični znaki so vse od srednjih do hudih in življenje ogrožujočih. Določanje zastrupitve kot vzroka driske ali kolike je lahko težko, dolgotrajno in drago. Diagnostika poteka glede na klinične znake in anamnezo. Zdravljenje je večinoma simptomatsko in podporno, saj za večino toksinov ni specifičnega antidota. Ureo množično uporabljamo v krmilih za živino, kar je lahko tudi vzrok zastrupitve pri konjih – pobegli konj, ki se je najedel krmil za živino. Možni viri  zastrupitve: hrast (Quercusspp – vir zastrupitve so lahko cvetovi, brsti, listi, steblo in želodi), kloščevec (Ricinus communis – toksin ricin deluje kot proteolitični encim, do zastrupitve pa pride le, če žival fižol zdrobi med žvečenjem; cel fižol gre nedotaknjen skozi prebavni trakt in ne povzroča težav), navadna barvilnica (Phytolaccaamericana – invazivna tujerodna vrsta, katere toksin fitolacin je redko vir zastrupitve pri konjih), razhudnikovke (Solanumspp – solanin je redko vir naravne zastrupitve pri konjih), navadni kristavec (Daturaspp – je redko vir naravne zastrupitve, saj so sveže rastline neokusne za konje), anorganski arzenik (vir so lahko insekticidi, herbicidi, defolianti – herbicidi, ki povzročijo hitro odpadanje listov, starejši rodenticidi, kožni polivi za živino, zdravila, barve, detergenti …), naftni derivati (lahko posledica izpostavljenosti zaradi kontaminacije zemlje s stranskimi produkti oljne industrije), slaframin (mikotoksin, ki ga proizvaja plesen, ki jo lahko najdemo v senu), pentaklorofenol (fenolna spojina, uporabljana kot fungicid, herbicid ter sredstvo za zatiranje mehkužcev), klorati (herbicidi), piriminil (rodenticid), kantaridin fosfor (zaužitje mrtvih hroščev iz družine priščnjakov in travnic), fosfor (najdemo ga lahko v gnojilih in rodenticidih). Tudi rodenticidi (strupi za podgane) so lahko potencialen vir zastrupitve pri konjih.   Zastrupitve, ki stimulativno delujejo na centralni živčni sistem Konja je pogosto težko nadzorovati, klinični znaki vključujejo povečano vznemirljivost, pretirane in nenavadne hode in gibanje, epileptične napade ter druge nevrološke znake. Pri takem konju je najpomembneje preprečiti, da bi poškodoval sebe in ljudi okrog sebe. Možni viri zastrupitve: grahovec (nekatere podvrste vsebujejo nitroglikozide, druge akumulirajo toksične količine selena), rženi rožički (poznamo živčno ter gangrenozno obliko, povzročajo jo alkaloidi, ki jih vsebuje Clavicepspurpurea, gliva, ki okužuje različna žita), modro-zelene alge (najpogosteje v poznem spomladanskem času in do konca jeseni, ko je na voljo veliko organskih virov prehrane za alge v obliki gnojil ali drugih organskih odpadkov), pesticidi (holinesteraze in hibirajoči insekticidi, organofosfati, klorinirani hidrokarboni, strihnin, metaldehid, metiokarb, 4-aminopiridin, levamisol, ogljikov disulfid), nikotin (zastrupitev zaradi zaužitja soli nikotin sulfat, ki jo lahko najdemo v insekticidih,  je pogostejša od zastrupitve zaradi zaužitja listov tobaka), amonijak (zaradi izpostavljenosti plinu ali sekundarno, zaradi metaboliziranja uree v amonijak v telesu) in urea (uporabljamo kot krmila za živino ali v obliki gnojil).   Zastrupitve, ki zaviralno delujejo na centralni živčni sistem Tudi pri tej vrsti zastrupitve je pomembno, da izločimo poškodbe in bolezni glave. Vzrok depresije živčnega sistema je, kot pri drugih oblikah zastrupitev, težko ločiti od drugih primarnih kliničnih znakov. Glavni cilj je izključitev primarne bolezni glave, kar je lahko pri konjih zaradi njihove teže in velikosti ter posledično omejenosti pri diagnostičnih postopkih velik izziv. Diagnoza zastrupitve je kljub napredni tehnologiji navadno le domnevna. Klinični znaki so depresija živčnega sistema, pobitost, oslabelost, različne stopnje paralize in pareze, nepravilen srčni utrip, blede sluznice, neješčost, neobičajni hodi, trzanje mišic, včasih tudi bolečine v trebuhu in driska. Možni viri zastrupitve: navadna robinija (Robiniapseudoacacia; toksična sestavina je lectin, ki je prisoten v semenih, koreninah, lesu, listih, soku in lubju rastline), orlova praprot (Pteridiumaquilinum; strupena je celotna rastlina, konji jo najpogosteje zaužijejo v poznem poletju in jeseni, ko je paša že revna), njivska preslica (Equisetumarvense; tiaminaza je toksin, ki je toksičen za konje, vendar k sreči njivske preslice konji ne jedo radi), slivnica (Asclepiasspp; sveže rastline naj bi bile za konje neužitne, vendar lahko onesnažijo seno), propilen glikol (komercialno uporabljan kot razredčevalec v injekcijskih zdravilih, pri prežvekovalcih pa je kot prekurzor glukoze uporabljan pri zdravljenju hipoglikemije), triklopir (herbicid), mikotoksin fumonizin B (pojavlja se po celem svetu, predvsem v vlažnem delu leta, od pozne jeseni do zgodnje pomladi, bolezen je znana kot konjska levkoencefalomalacija), svinec (viri so barve na osnovi svinca, masti, linolej, osvinčen bencin, asfalt, ki lahko onesnažijo seno in pašnike).   S problematiko zastrupitev nadaljujemo v naslednjem članku, v katerem bomo obdelali še zastrupitve, ki prizadenejo sečila, srčno-žilni sistem, jetra in kožo ter splošno telesno počutje.   Larisa Bukovec, dr. vet. med. Foto: Pixabay

Tue, 29. Sep 2020 at 15:19

45 ogledov

Nova tehnologija – orodje za zagotavljanje dobrobiti konj ali potuha jahačem?
Eden izmed zanimivih novih izumov na področju konjeništva je Vert, napravica, ki zazna, kje se nahaja glava našega konja in nas opozori, če se ta znajde v nepravilnem položaju. Njen namen je preprečevanje nenamernega jahanja konja z glavo za vertikalo in izboljšanje kakovosti treninga.   Potreba po objektivnosti Konjeniški šport, še posebej dresura, je zadnja leta nenehno na tapeti glede vprašanja dobrobiti konj. Vse več laikov in ljudi, ki se s konji ne ukvarjajo, pričenja dvomiti v etično legitimnost konjeniškega športa. Ker je socialno dovoljenje eden izmed nujnih pogojev, da naš šport obstane, je izjemno pomembno, da se pereča vprašanja dobrobiti konj v športu naslovi hitro in predvsem učinkovito. V dresuri je glaven kamen spotike seveda uporaba metode rollkur oziroma hiperfleksije, pri kateri se konjeva glava nahaja za vertikalo, njegov gobec pa se približa prsim. Gre za grobo in konju neprijazno obliko treninga, ki povzroča ogromno škode, tako s fizičnega kot psihičnega vidika. Vse večje ozaveščanje o problematiki rollkura, še posebej preko socialnih medijev, je v zadnjih letih prineslo pravo anti-rollkur revolucijo. Še ptiči na vejah namreč čivkajo, da je rollkur slab. To je sicer izjemno pozitivna novica, vendar pa se mnogo jahačev, ki obsojajo rollkur, ne zaveda, da se tudi sami poslužujejo, sicer blažje, različice rollkura. Če opazujemo povprečno dresurno tekmovanje, ne glede na nivo in ne glede na državo, bomo brez dvoma priča ogromni številki konj, ki se jih jaha za vertikalo. Sicer ne v tistem pravem, grozljivem rollkur-položaju, vendar pa vseeno za vertikalo. Za mnoge jahače in žal tudi sodnike je tovrsten položaj glave namreč še vedno sprejemljiv. Eno izmed najpomembnejših načel klasične dresure je načelo, da mora biti zatilje najvišji del konjevega vratu, konjeva glava pa mora biti ves čas rahlo pred vertikalo. Kadar je konjeva glava za vertikalo, mu onemogoča pravilno uporabo zatilnih in vratnih mišic, kar konju tudi onemogoča pravilen dvig hrbta in pravilno gibanje. Čim je glava za vertikalo, se torej konjevo ravnotežje povsem poruši. Res je, da konji v začetnih fazah treninga, ko ravnotežje še iščejo, pogosto glavo sami od sebe postavijo za vertikalo, vendar pa gre pri tem večinoma za nekaj trenutkov, ne pa za konstanten položaj. Prav tako se za vertikalo včasih skrivajo konji v postopku rehabilitacije, ki se tako spopadajo z neprijetnimi izkušnjami iz preteklosti. Pri obeh primerih gre zgolj za prehodno obdobje. Pri dobro treniranem konju je položaj glave za vertikalo nesprejemljiv. Ker pa se jahači pogosto ne zavedajo, da so njihovi konji za vertikalo, sodniki pa tega ne kaznujejo dovolj strogo, se je pojavila potreba po objektivnem ocenjevanju položaja glave.   Zelena luč na napravi pomeni, da je konjeva glava pred oziroma na vertikali. Kaj je Vert? Pravilna izobrazba konja v atleta je izjemno kompleksen šport, ki že pošteno meji na umetnost. Stari mojstri dresure, katerih dela vsepovprek citirajo še danes, so pri svojem pisanju uporabljali izjemno raznolik in skoraj umetniški jezik. Zaradi tega so njihove ideje in načela pogosto narobe razumljeni. V današnjih časih je starim mojstrom na pomoč priskočila znanost, ki je njihove koncepte bolj natančno opredelila, jih preizkusila v neštetih raziskavah in jih približala sodobnim jahačem. Ker je ocenjevanje dresure mnogo bolj subjektivno kot na primer ocenjevanje preskakovanja ovir, je prostora za zlorabo veliko. V izogib temu vse več ljudi, ki se borijo za dobrobit konj, poziva k uporabi objektivnih meril za pravilno gibanje konja, ki seveda zajemajo tudi objektivno izmero položaja glave. Ali konj med gibanjem dviguje hrbet in uporablja mišice centra, je na primer bolj zapleteno vprašanje, ki ga je težko objektivno opredeliti, medtem pa je položaj glave precej bolj jasen. Pri podjetju Equla so zato v sodelovanju s pionirko na področju konjeniške znanosti, dr. Hilary Clayton, razvili Vert – napravo, ki objektivno meri položaj glave. Koncept je relativno preprost. Majhno napravico pritrdimo na konjevo uzdo, o položaju glave pa nas nato obvešča lučka na napravi. Če lučka zasveti rdeče, je konjeva glava za vertikalo. Vert omogoča več različnih nastavitev, poleg položaja glave pa meri tudi konjevo hitrost in srčni utrip. Tako je jahač torej vedno objektivno obveščen o tem, kaj se dogaja s konjevim telesom. Jahači, ki se morda ne zavedajo, da je njihov konj za vertikalo, lahko s pomočjo naprave bolje razvijejo svoj občutek za položaj konjeve glave. Ko zasveti rdeča luč, jahač ve, da je konjeva glava v nepravilnem položaju.   Ali je tehnologija res rešitev? Ogromna količina problemov, ki so značilni za sodobno konjeništvo, izvira iz poenostavljanja kompleksnih konceptov biomehanike in iz pretiranega osredotočanja na položaj konjeve glave. Pri konju, ki se giba pravilno, z aktivnimi mišicami centra in dvignjenim hrbtom, je položaj glave malo pred vertikalo pasivna posledica stvari, ki se dogajajo drugje v telesu. Konj med pravilnim gibanjem glave ne drži aktivno v tem položaju, temveč glava preprosto pade v ta položaj, ker so mišice zatilja sproščene. Sproščene mišice zatilja pa so pogoj in posledica pravilnega, zbranega gibanja. Ker je impresiven položaj glave najbolj očiten del pravilnega gibanja, se mnogo jahačev osredotoča zgolj na glavo. Misleč, da lahko pravilno gibanje ustvarijo tako, da konjevo glavo prisilijo v »pravilen« okvir, pretirano uporabljajo vajeti, da desežejo svoje.  To sicer prinese lep rezultat na tekmi, vendar pa ustvarja ogromno napetosti in bolečine. Ideja, da lahko težave, ki izvirajo iz pretiranega poudarjanja položaja glave, rešimo tako, da se še bolj osredotočimo na položaj glave, se zdi nekoliko absurdna. Problem, ki se lahko pri uporabi tovrstne tehnologije pojavi, je, da bodo jahači prepričani, da dokler sveti zelena luč na napravi, se konj giba pravilno. To je seveda spet eno veliko poenostavljanje, ki celostnega problema neprimernega treninga konj ne bo rešilo. Če si resnično želimo sprememb na bolje, se moramo bolje izobraziti o biomehaniki in o tem, kaj zares pomeni pravilno gibanje. Ta tematika nikakor ni lahka, vendar pa si moramo priznati, da jahanje ni lahko. Gre za edinstveno kombinacijo športa in umetnosti, ki zahteva ogromno mero znanja, občutka in razumevanja. Bližnjice nikoli ne delujejo. Kljub temu pa je pojav tovrstne tehnologije zagotovo pot k napredku. Z uporabo objektivnih meril pravilnega gibanja konja si bo morda marsikateri jahač, ki je zmotno prepričan, da nikoli ne jaha za vertikalo, končno priznal, da se ima še veliko za naučitiTako bomo morda spodbudili jahače, da stopijo korak nazaj in se namesto bližnjicam posvetijo osnovam in razvijanju zdravega, uravnoteženega gibanja. Veliko jahačev se ne zaveda, da so glave njihovih konj za vertikalo. (Foto: flickr.com)   Katja Porenta, EEBW Foto: Equla

Mon, 28. Sep 2020 at 12:53

120 ogledov

Državno prvenstvo v preskakovanju ovir: Urh Bauman ubranil naslov prvaka
Med mlajšimi člani se je naslova prvakinje veselila Nina Pangeršič s Chamberlainom, med mladinci Zoja Pavšič s Stunning Gold Sho Z, med mlajšimi mladinci Ivana Pantar s Sambo, med otroki Ajda Golob z EMG Enoro, med amaterji pa Vita Sirovina Dvornik s  Comic-K van't Kattenheye Z.  »Vtisi so enkratni. Larisal je letos v izredni formi, na mednarodnih tekmah je bil med prvimi desetimi v svetovnem pokalu, zdaj prihajajo njegova najboljša leta,« je po svečani podelitvi nagrad pojasnil novi državni prvak Urh Bauman, ki sicer trenira v Mariboru. Drugo mesto v članski konkurenci je osvojila Iza Vele s konjem Western Boy. Tretje mesto je osvojil Robi Skaza s kobilo Chenoa. Kot veleva tradicija, sta srebrna Iza Vele in bronasti Robi Skaza novega državnega prvaka – po tem, ko sta mu čestitala – odnesla vse do vodne ovire, kjer je doživel vodni krst. Nina Pangeršič je bila s Chamberlainom najboljša med mlajšimi člani. Med tekmovalci, ki so vseskozi trenirali in obdržali formo, so v prvi vrsti novi državni prvaki v vseh kategorijah. Med mlajšimi člani U25 se je zlata veselila Nina Pangeršič s Chamberlainom, srebrna je bila Nina Jovović s konjem Diamant's Dream, bronasta pa Nina Potočnik s konjem Quidado. Med mladinci je lovoriko osvojila Zoja Pavšič s konjem Stunning Gold Sho Z, drugi je bil Andraž Cijan Brkič s konjem Quinton, tretja pa Maruša Manca Možgan s konjem Z Lord delle Roane. Med mlajšimi mladinci se je zmage veselila Ivana Pantar s kobilo Samba, medtem ko je bila druga Tija Kocjan z Debsy, tretja pa Eva Jeram s konjem Ballerina'y Boy. Med otroki je prvo mesto osvojila Ajda Golob s kobilo EMG Enora, drugo mesto Lina Rojko s konjem Apollo, tretje mesto pa je pripadlo Lani Gale s konjem Candy. Med amaterji je bila najuspešnejša Vita Sirovina Dvornik s konjem Comic-K van't Kattenheye Z, srebro je osvojila Tjaša Zaplotnik z Mefistom, bron pa Aleš Štribl s konjem Casper the Ghost. Poleg individualnih so potekala tudi ekipna tekmovanja, a v okrnjeni zasedbi, saj v nekaterih kategorijah nimamo dovolj tekmovalcev, da bi sestavili vsaj tri ekipe. Tako sta bili med mladinci in člani podeljeni samo prvi dve mesti med ekipami, v drugih kategorijah pa vsa tri. Rezultate si lahko ogledate v okvirju.   Zoja Pavšič, najboljša med mladinci Prvo mesto ekipno med člani – KK Velebiro: Iza Vele, Nastja Udovč, Tomaž Laufer Individualni rezultatiAmaterji 1. Vita Sirovina Dvornik, COMIC-K VAN'T KATTENHEYE Z (KK VELENJE) 2. Tjaša Zaplotnik, MEFISTO (KK PR` KRAL) 3. Aleš Štribl, CASPER THE GHOST (KK Brdo pri Ihanu) Vita Sirovina Dvornik je zmagala v kategoriji amaterjev.   Otroci 4. Ajda Golob, EMG ENORA (KK VELENJE) 5. Lina Rojko, APOLLO (KK PR` KRAL ) 6. Lana Gale, CANDY (KK GIBANJE) Ajda Golob je z Enoro osvojila zlato med otroki.   Mlajši mladinci 1. Ivana Pantar, SAMBA (ŠD TITANI LJUBLJANA) 2. Tija Kocjan, DEBSY (KK PR` KRAL) 3. Eva Jeram BALLERINA'S BOY ŠD (TITANI LJUBLJANA) Ivana Pantar s Sambo – zmaga med mlajšimi mladinci   Mladinci 1. Zoja Pavšič, STUNNING GOLD SHO Z (KK CELJE) 2. Andraž Cijan Brkić, QUINTON ( KK KARLO MARIBOR) 3. Maruša Manca Možgan, Z LORD DELLE ROANE (KK Stožice Ljubljana) Zoja Pavšič, najboljša med mladinci   Mlajši člani U 25 1. Nina Pangeršič, CHAMBERLAIN (KK SUPRINN) 2. Nina Jovović, DIAMANT`S DREAM (KK KARLO – Maribor) 3. Ajda Ušen, MASTER (KK SUPRINN Sporthorses)   Člani 1. Urh Bauman, LARISAL (KK Urh Bauman) 2. Iza Vele VELEBIRO WESTERN (KK VELEBIRO) 3. Robi Skaza, CHENOA 3 (KK VELENJE)   Rezultati ekipnih tekmovanj Otroci 1. Mesto KK PR'KRAL o Gaia Pihler / VIVANTINUS o Lina Rojko / APOLLO o Taja Turel / EMG LIMLEY Prvo mesto ekipno med otroki za KK Pr' Kral: Gaia Pihler, Lina Rojko, Taja Turel 2. Mesto KK GIBANJE 1 o Lana Gale / CANDY o Trina Tekavc / ODAMIAAN T 3. Mesto KK SLOVENJ GRADEC 1 o Lana Vrabič / MEGGI o Luna Maria Resman / UTOPIA D`ORCHIS o Pia Arh / LESOTO   Mlajši mladinci 1. Mesto ŠD Titani Ljubljana 1 o Eva Jeram / BALLERINA'S BOY o Ivana Pantar / SAMBA o Nike Gruden / MELLION 2. Mesto KK VELEBIRO 1 o Freja Kolenc / CHERIE o Iza Laufer / NIC VAN OLLAND 3. Mesto  KK PR` KRAL 1 o Gea Jakelj / ABRAMOWICZ o Tija Kocjan / DEBSY   Mladinci 1. Mesto KK KARLO - Maribor 1 o Andraž Cijan Brkič / QUINTON o Ela Železnik / CASSCOLTAIRO 2. Mesto KK SUPRINN 1 o Ema Krpič / GREYFORTH o Nina Nahtigal / ACE Z   Mlajši člani U25 1. Mesto KK SUPRINN 1 o Ajda Ušen / MASTER o Jan Špiljak / AIR DELINE o Nina Pangeršič / CHAMBERLAIN 2. Mesto KK KARLO - Maribor 1 o Nina Jovović / DIAMANT`S DREAM o Nina Obrovnik / CHICOLINO 17 o Nina Zrim / STOERTEBECKER 13 3. Mesto KK VELENJE 1 o Ema Maček Ležaič / ESME o Nina Potočnik / QUIDADO   Člani 1. Mesto KK Velebiro 1 o Iza Vele / VELEBIRO WESTERN BOY o Nastja Udovč / CARROLL o Tomaž Laufer / TOULULA Prvo mesto ekipno med člani – KK Velebiro: Iza Vele, Nastja Udovč, Tomaž Laufer 2. Mesto KK VELENJE 1 o Robert Krajnc / FLO COOPER o Robi Skaza / CHENOA 3 o Tadej Skaza / HOLLANDE DE MUZE B   Amaterji 1. Mesto KK Velenje o Špela Šumah / CAMARO o Vita Sirovina Dvornik / COMIC-K VAN'T KATTENHEYE Z o Zala Arlič / EMG MISS BROKEN HEART 2. Mesto KK Stožice Ljubljana 1 o Borut Gajšt / CANDILLA 20 J o Gregor Mihelčič / OBELIX o Maja Barbo / CENSOR 11 3. Mesto KK KARLO - Maribor 1 o Eva Imenšek / LAZYBATUSU o Lori Modrijan / MERCI o Nuša Antonijeta Ferkov / CAPRILUNE   Manca Mirnik Foto: Marko Vitas/Calisto M

Mon, 28. Sep 2020 at 12:42

54 ogledov

Lonžiranje - 2. del: Najbolj pomembna je govorica telesa  
Če hočemo pravilno lonžirati in s konjem uspešno komunicirati na daljavo, se moramo dobro zavedati svoje telesne govorice in podajati konju nedvoumna, natančna sporočila.   Konji v naravi so se morali sporazumevati čim bolj tiho, zato da so bili plenilcem čim manj opazni, tako so postali specialisti za telesno govorico. Preko različnih kanalov telesne govorice se lahko človek zelo učinkovito pogovarja s konjem brez dotika.   Štirje kanali telesne govorice Najbolj pomembno dejstvo lonžiranja je telesna govorica. Govorimo o štirih »kanalih«: obrazna mimika, drža telesa, položaj v prostoru in gibanje (mirovanje) osebe, ki lonžira. Veliko ljudi se slabo zaveda sporočil, ki jih oddajajo preko svoje telesne govorice, kar je presenetljivo, saj je dokazano, da se kljub govoru ljudje pri komunikaciji še vedno v veliki meri opiramo na sporočila, ki jih preberemo s telesa sogovornika, ne pa na izrečene besede. Konji takoj preberejo vsa zavestna in nezavedna sporočila, ki jih oddajamo, ko stopamo v stik z njimi. Problem nastane, če z bičem in lonžo sporočamo drugačne informacije kot pa z našim telesom. Zato se moramo zavedati npr., kakšno grimaso imamo, kolikšno pozornost imamo na konju ali kako se držimo. Npr. sključena drža, visenje z glavo v eno smer ali povešena rama na eni strani dajejo konju čisto druge informacije kot izravnana, simetrična drža in sproščena obrazna mimika. Zato lahko konj, ki običajno zmanjšuje krog na eno roko, začne teči pravilneje že, če oseba, ki ga lonžira, popravi svojo držo in miselno naravnanost. Nekateri izredno občutljivi konji lahko upočasnijo ali pospešijo svoje gibanje že samo zaradi osredotočenosti našega pogleda na različne dele njegovega telesa. Naslednja pomembna sporočilna kanala, ko gre za govorico telesa, sta gibanje in položaj telesa osebe, ki lonžira. Konju dajemo različna sporočila, če se gibamo mehko, povezano, počasi ali sunkovito, nenadno, če delamo velike korake ali drsamo z nogami po tleh. Ravno tako je pomembno, kje v lonžirnem prostoru se nahajamo glede na konja in stranice, ki ga omejujejo. Bližje sprednjemu delu običajno zaviramo konjevo željo po gibanju naprej. Pomaknjeni bolj proti zadnjemu delu konja pa prevzemamo položaj, ki konju naravno narekuje hitrejše gibanje. Hiter premik proti stranici/ograji pred konjem običajno povzroči, da se konj želi ustaviti ali zamenjati smer. Pri zavedanju in obvladovanju sporočil, ki jih oddajate preko teh štirih kanalov, si lahko pomagate z jasnimi notranjimi miselnimi podobami, saj se bodo odražale na vašem telesu in energiji, ki jo izžarevate.   Če se prvič srečujete z delom na lonži, je dobro, da najprej poskusite s prostim treningom (at liberty) in s konjem, ki komunikacijo s človekom na daljavo dobro obvlada. Opazujte in naučite se, kakšen vpliv imajo na konja vaša mimika, drža telesa, gibanje ter položaj v prostoru. Poskusite konja povabiti v gibanje, ga zaustaviti ali menjati smer le z vašim telesom kot orodjem za komunikacijo. Šele nato se učite vpliva biča, glasu in lonže.   Jasen znak sproščenosti in potrditev, da je kontakt na lonži pravilen, je rahlo bela, spenjena slina na ustnicah konja. Slednje se včasih dogaja tudi, ko lonžiramo brez brzde. Lonža in bič sta »podaljška« našega telesa Pri uporabi tako našega telesa kot »podaljškov« gre za preprosto igro med dodajanjem in odvzemanjem pritiska na konja bodisi na daljavo ali neposredno fizičnega, na katero konj primerno odgovarja. Če obvladate povečevanje in zmanjševanje pritiska na konja preko vašega telesa, potem je čas, da spoznate, kako lahko z lonžo in bičem te informacije še poudarite, naredite vaša sporočila še bolj jasna, odzivanje konja pa še bolj natančno in hitro. Z lonžo ter bičem lahko še dodatno vplivate na pozornost, držo (predvsem previjanje) in gibanje konja. Lonža in bič sta zelo močna ojačevalca naše telesne govorice, zato ju moramo uporabljati s primerno jakostjo, ki je odvisna od senzibilnosti in izšolanosti (izkušenosti) konja. Konj je občutljiv tudi na pritisk v lonži ali energijo giba, ki prihaja iz biča, saj poleg lonže in biča vedno upošteva tudi govorico telesa. Zato je pomembno, kakšno držo zavzemata ali kako premikamo roki, ki ju držita. Z lonžo vplivamo predvsem na kontakt ter pozornost konja, položaj glave in vratu. Delujemo lahko nevtralno ali bolj zaviralno. Z njo lahko vplivamo na vertikalno ravnotežje konja ter previjanje konja predvsem v vratu. Bič pa ima  nalogo ustvarjanja ali dodajanja energije in spodbuja gibanje naprej. Z njim vplivamo tudi na previjanje konja iz centra (vzdolž celotnega telesa) ter položaj njegovega telesa v prostoru. S fizičnim dotikanjem konjevega telesa lahko pomagamo bolje ozavestiti različne dele njegovega telesa, konja spomniti, da aktivneje dviga noge, spremeni lego medenice ali ponudi bolj zbrano gibanje. V praksi je vedno bolj v uporabi lonžiranje ali delo na tleh v kombinaciji z delom na konjevem telesu (bodywork) že med treningom. Kombinacija gimnastičnih vaj treninga s tehnikami dela na telesu omogoča hitrejši napredek pri sproščanju in aktiviranju konja. (Foto: Katja Porenta)   Omejevanje in spreminjanje gibanja glede na pritisk iz okolja, bodisi od drugih članov črede ali osebe, ki konja lonžira, je konju naravno. Konji, ki so bili primerno socializirani (so živeli v čredi z več kot dvema konjema), bodo hitreje in bolje razumeli lonžiranje kot konji, ki ne poznajo čredne komunikacije.   Glas pripomore, ni pa nepogrešljivo dejstvo lonžiranja Pri lonžiranju lahko uporabljamo tudi naš glas in različne besede, zato ga ravno tako prištevamo k dejstvom lonžiranja. Čeprav je v začetni fazi lonžiranja zelo dobrodošel, pa ni nujno potreben. Tudi konji v čredi redkeje uporabljajo glasovno sporazumevanje, razen v primeru nevarnosti, boja ali vznemirjenja. S preprostimi besedami ali tonom glasu lahko zamenjamo dejstvo biča in lonže v določeni meri ali določeno časovno obdobje (brez ojačitev in sensibilizacije). Pogosta napaka, odraz površnosti pri lonžiranju, je pretirana uporaba tleskanja z jezikom, ki se je moramo zavedati in jo prenehati izvajati. Nizek, pomirjajoč glas ali beseda pa bosta zelo dobrodošla in učinkovita pri umirjanju konja, ki nam že zaupa. Za boljše zavedanje drže, mimike in gibanja, s tem pa sporočil, ki jih posredujemo konju preko svojega telesa, se občasno snemajte, ko lonžirate svojega konja.   S prehodi in pogostimi menjavami smeri lahko zaščitite konja Med najbolj pogoste napake pri lonžiranju konj spada prav predolgo lonžiranje s premalo odmori. Zaradi sil, ki neenakomerno delujejo na telo konja pri gibanju na krožnici, z lonžiranjem ne smemo pretiravati. Če mora konj na lonži dolgo teči (10 ali več krogov) v istem hodu, v isto smer (na isto roko), potem je bolj verjetno, da se ne bo zmogel gibati v pravilni drži in bo začel kompenzirati. Običajno bo tako prenesel več teže na eno ali drugo sprednjo nogo. To ga bo naredilo še bolj dovzetnega za poškodbe. Lonžiramo lahko od enkrat do nekajkrat na teden. Lahko pa lonžiranje, v manjšem obsegu (10–15 minut, veliko prehodov in menjav smeri) uporabimo kot sestavni del skoraj vsakega treninga. Pomembno je le, da lonžiranje ne postane dolgočasna, uničujoča rutina tekanja v krogih, ampak ohranjamo njegov pravi namen. Če konja želimo še dodatno zaščititi pred preobremenitvami na lonži, moramo pogosto izvajati prehode med posameznimi konjevimi hodi in pogosto zamenjati smer gibanja. Ravno tako kot pod sedlom lahko tudi na lonži izvajamo prehode, ki preskočijo vmesni hod, npr. iz koraka v galop ali iz stoj v kas in obratno. Dragoceni trenutki med prehodi so priložnost, ko iščemo pravilno držo konja, saj jo konji pogosto sami ponudijo, še posebno, če lonžiramo brez dodatne opreme ter jim omogočimo, da sami iščejo svoje ravnotežje. S pogostim menjavanjem smeri pa konju omogočamo izmenično obremenitev in sproščanje različnih strani ali delov telesa in ohranjamo boljšo pozornost na naših dejstvih. Smer lahko menjamo na več načinov. Lahko konja ustavimo na krožnici ali pa ga pokličemo v notranjost kroga in tam ustavimo ter zamenjamo smer gibanja. Če imamo pripeto lonžirno uzdo (kaveson), pa lahko izpeljemo tudi »S« menjavo smeri tako v koraku kot kasu brez ustavljanja konja. Slednja zahteva od osebe, ki lonžira, boljšo telesno govorico in koordinacijo, vendar ima zaradi neprekinjenega spreminjanja previtosti pozitiven učinek na gibčnost in prepustnost konja. Pogosta začetniška napaka med lonžiranjem: lonža je brez kontakta, preveč popuščena. Konj preko takšnega kontakta slabše razume informacije, ki jih želimo posredovati preko lonže, kot so npr. polparade, ali celo stopi na lonžo in se poškoduje.   Velikost kroga med lonžiranjem je zelo pomemben dejavnik. Manjši kot je krog, težje ga konj pravilno izpelje in večja je lahko preobremenitev nog, če se konj še ne zna gibati v ravnotežju in primerno previti vzdolž celotnega telesa. Metode ali vaje, ki od konja zahtevajo, da teče na krogu, manjšem od 6–8 m, brez odmora več kot 1–2 kroga, povzročajo preobremenitve nog in napetosti ali poškodbe v ledvenem delu. Redko kateri konj je sposoben pravilnega previjanja na tako majhnem krogu, zato s tem nikakor ne treniramo večje zbranosti, še manj pa poslušnosti konja.   Z zavedno, natančno govorico telesa in premišljenim lonžiranjem boste lahko učinkovito koristili dobrodelne učinke tega načina treninga konj. Pravilno lonžiranje vam bo pomagalo uspešno vzpostavljati pogovor in odnos s konjem tako na daljavo kot tudi na njegovem hrbtu.   Alja Kisilak, inštruktorica jahanja, univ. dipl. inž. zootehnike

Wed, 23. Sep 2020 at 09:40

189 ogledov

Aktivna upokojitev za vitalna zrela leta  
Seniorji so zaradi svojih izkušenj in potrpežljivosti pogosto pravi zaklad. Kljub temu, da morda niso več nared za tekmovanja in zahtevne naloge, pa imajo še vedno veliko za ponuditi, seveda pod pogojem, da jim zagotovimo primerno skrb.   Kdaj je čas za upokojitev? Odgovor na vprašanje, kdaj je konj star, je seveda odvisen od mnogih dejavnikov. Med njih sodi konjeva kariera, pasma, tip, prejšnje poškodbe, delo, ki ga trenutno opravlja in podobno. Kdaj konja začnemo obravnavati kot seniorja, je seveda odvisno tudi od lastnika. Nekateri za svoje dvajsetletnike pravijo, da so v najboljši formi v življenju, spet drugi pa že iščejo penzion za konja pri petnajstih. V splošnem konje po navadi označimo za seniorje, ko pričnejo kazati nekatere za starejše konje tipične težave. Sem sodijo na primer degenerativne spremembe sklepov, Kušingov sindrom, težave z zobmi in z njimi povezane težave pri pridbivanju oziroma ohranjanju teže. Nekateri konji se s temi težavami pričnejo srečevati prej kot drugi, nekateri pa imajo celo to srečo, da so tudi v zrelih letih zdravi. Ko se konj prične bližati svojim dvajsetim in postopoma potrebuje vse več ogrevanja, ker so njegovi prvi koraki pod sedlom togi in neelastični, se marsikateri lastnik prične spraševati o tem, ali je morda čas za upokojitev. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kako razumemo pojem upokojitev. Večina lastnikov si upokojitev predstavlja tako, da se konja povsem neha jahati in z njim delati, po možnosti se ga nastani nekje na pašniku, kjer konj do konca svojih dni živi umirjeno življenje brez obveznosti. To se sliši lepo in je brez dvoma odlična odločitev za nekatere konje, vendar pa ni po meri vsem seniorjem. Nekaterim namreč mnogo bolj ustreza postopna upokojitev, kjer so še vedno aktivni in deležni rednega treninga, le v zmanjšanem obsegu oziroma zahtevnosti. Konjem, ki so vajeni trdega in rednega dela, lahko nenadno prenehanje z delom predstavlja stres, pomanjkanje gibanja pa lahko morebitne obstoječe težave s sklepi pravzaprav poslabša. Preden konja pošljemo na pašnik, razmislimo o aktivni upokojitvi. Pravilno in uravnoteženo gibanje na lonži je odlična telovadba za seniorje.   Gibanje, gibanje, gibanje Gibanje je ključ do zdravja. To velja tako za ljudi kot za konje, za stare in mlade. Starostniki, ki se gibajo več in dlje časa ostanejo aktivni, se bolj uspešno borijo proti težavam s hrbtom, bolečim sklepom, težavam s srčno-žilnim sistemom in celo demenci. Tudi konji, ki so aktivni v zrelih letih, so mnogo bolj zdravi, seveda pod pogojem, da je aktivnost primerna njihovim sposobnostim. Koliko gibanja in v kakšni obliki potrebuje naš senior, je odvisno od mnogih dejavnikov. Če imamo opravka s starejšim konjem, ki ga želimo upokojiti iz tekmovalnega sveta, bo aktivna upokojitev najverjetneje še naprej vključevala delo pod sedlom, pri čemer bo to seveda manj zahtevno. Aktivna upokojitev bo v teh primerih morda vključevala terenske ježe ali učenje začetnikov. Konji z resnejšimi težavami morda ne bodo več sposobni dela pod sedlom, vendar to ne pomeni nujno, da sploh ne smejo delati. Ohranjanje kondicije in mišične mase je še kako pomembno, še posebej, kadar imamo opravka z degenerativnimi težavami sklepov. Tudi če konj ni več primeren za delo pod sedlom, moramo poskrbeti, da mu zagotovimo dovolj gibanja. Tudi če konj večino časa preživi v izpustu ali celo živi v odprtem hlevu, je malo verjetno, da dobi dovolj gibanja, saj se konji tudi v odprtih hlevih ne gibajo dovolj, razen seveda, če imamo opravka z aktivnim hlevom, kjer se gibanje načrtno spodbuja. Večini konj moramo torej zagotoviti dodatno gibanje v obliki dela na roki, na lonži ali pa sprehajanja. Sprehod na roki je izjemno dragoceno orodje za ohranjanje vitalnosti, še posebej, če se na sprehod odpravimo po neravnem terenu. Gibanje v hrib, hoja čez gozd in spopadanje z različnimi tereni so odlične metode za krepitev mišic, živčnega sistema, koordinacije in ohranjanje mentalnega zdravja. Če konju ustreza, lahko poskusite med sprehodom tudi s tekom. Tako boste poskrbeli tudi za lastno zdravje. Če je vaš senior še vedno precej temperamenten in mu sprehod v naravi predstavlja stres ali priložnost za zganjanje norčij, lahko sprehod v naravi nadomestimo s sprehodom po maneži, pri čemer na tla postavimo drogove.  Fizično aktivnost in kognitivne sposobnosti lahko vzdržujemo tudi z učenjem trikov. Tako bomo tudi izboljšali komunikacijo in poglobili vez s konjem.   Mišično maso, radovednost in fizično pripravljenost lahko ohranjamo tudi tako, da se s seniorjem odpravimo na izlet. Dolžino sprehoda seveda prilagodimo njegovim sposobnostim. Ali je lonža primerna za seniorje? Gotovo ste že slišali, da lonža ni primerno orodje za konje, ki se soočajo z degenerativnimi spremembami sklepov. Neenakomerne sile, ki nastajajo na sklepne površine med gibanjem na krogu, lahko namreč pospešujejo vnetne procese, ki nastajajo v sklepu. Ali lahko s starejšim konjem delamo na lonži ali je ne povsem odvisno od tega, kako si delo na lonži predstavljamo. Če pod pojmom delo na lonži razumemo enourno norenje konja v neuravnoteženi drži v krogih okoli človeka, potem delo na lonži za našega seniorja odpade. Če pa delo na lonži razumemo kot učenje uravnoteženega gibanja, kjer se konj giba nadzorovano, pri čemer uporablja mišice centra, potem je delo na lonži primerno in priporočljivo tudi za konje s težavami. Lonžiranje je lahko mnogo več kot je gibanje konja po krožnici. Konja lahko lonžiramo po dolžini celotne maneže, v delo vključimo gibanje čez kavalete, prehode, menjave smeri, odstopanje, obrate in podobno. Kaj bomo na lonži počeli, je seveda odvisno od konjevih zmožnosti. Če imamo opravka s težavami s sklepi, potem je pomembno, da konja najprej dobro ogrejemo, preden se lotimo težjega dela. Za te konje so zelo koristne vaje, kot so prehodi, delo čez kavalete v koraku in odstopanje. Namesto da konja prosimo, da se 15 minut giba okoli nas v kasu na vsako roko, se raje posvetimo vajam, ki krepijo mišice. Močnejše kot so mišice centra in zadnjih nog, bolj uravnoteženo kot se konj giba, manj bodo sklepi trpeli. Delo na lonži za seniorja je lahko videti nekako takole. Najprej se za 10 minut odpravimo na sprehod, da se konjevi sklepi in mišice dobro ogrejejo. Nato počasi začnemo z delom na lonži v koraku in nato naredimo nekaj prehodov v kas. Na začetku se izogibajmo dlje trajajočemu gibanju v kasu. Igramo se lahko s četrtino kroga v koraku, četrtino v kasu, četrtino spet v koraku in tako dalje. Ne pozabimo, da je pri tem koristno večkrat zamenjati smer. Ko je konj dobro ogret, lahko v koraku naredimo nekaj ponovitev gibanja čez kavalete ali pa naredimo nekaj ponovitev odstopanja. Če je konj tega sposoben, lahko naredimo za konec še nekaj prehodov iz kasa v galop in obratno. S trajanjem ni potrebno pretiravati, 15 minut kakovostnega dela je popolnoma dovolj. Trening zaključimo z nekaj ponovitvami korenčkovih vaj, razteznimi vajami in 5-minutnim sprehodom. Tovrstno delo lahko ponovimo dva- ali trikrat na teden, pri čemer nenehno spremljamo konjevo stanje. Če se njegovo gibanje poslabša, trening prilagodimo tako, da ga skrajšamo in poenostavimo. Večinoma pa se konji ob tovrstnem delu pričnejo gibati boljše, razvijejo mišice in ravnotežje ter se počutijo bolj mladostno. Seveda je vsak konj posameznik, zato je potrebno upoštevati njegove potrebe in omejitve. Če smo v dvomih glede tega, koliko lahko naš senior dela, se posvetujmo s strokovnjakom. Dobro počutje seniorjev v čredi je zelo pomembno za ohranjanje primerne telesne teže in zmanjševanje ravni stresa.   Zdravstvene posebnosti Tako kot starejši ljudje se tudi starejši konji bolj pogosto srečujejo z nekaterimi zdravstvenimi težavami. Poleg degenerativnih sprememb sklepov oziroma artritisa je ena izmed najpogostejših težav seniorjev Kušingov sindrom. Ta pojem označuje skupek težav, ki ga zaznamuje zapoznela ali nepopolna izguba zimska dlake, izguba teže, splošno slabo počutje, lahko pa tudi nagnjenost k laminitisu. Gre kompleksno bolezensko stanje, ki nujno potrebuje pozornost veterinarja. Poleg Kušingovega sindroma seniorje pestijo tudi težave z zobmi. Stari konji se lahko soočajo z večjim naborom patologij zobovja kot mlajši konji, poleg tega pa začnejo zobe tudi izgubljati, kar jim otežuje prehranjevanje. Zelo pomembno je, da se pri starejših konjih trdno držimo zobozdravstvenega urnika, ki nam ga predpiše veterinar. Marsikateri senior se sooča tudi z dihalnimi težavami, izgubo mišične mase, težavami z očmi in vidom ter metabolnimi problemi, ki lahko vodijo do razvoja laminitisa. Mnogim težavam se je mogoče izogniti s primerno oskrbo in ukrepanjem ob najmanjših znakih neudobja. Dobro sodelovanje z veterinarjem nam bo omogočilo, da svojemu seniorju nudimo kar se da udobna zrela leta. Napredek v veterinarski znanosti in boljše razumevanje delovanja konjevega telesa omogoča konjem, da živijo aktivna življenja še dolgo v svoja dvajseta leta. Nič nenavadnega ni, da vidimo konje, ki še pri poznih dvajsetih uživajo v terenskih ježah ali celo tekmujejo. Dobra oskrba, pravilno delo in razumevanje posebnosti seniorjev so ključ do vitalne starosti.   Kljub temu, da imajo starejši konji po navadi več zdravstvenih težav, so pogosto pravi zaklad. Z ustrezno skrbjo lahko poskrbimo za to, da bodo konji tudi v zrelih letih vitalni in zadovoljni. Starostniki v športu Da so tudi starejši konji lahko uspešni v športu, dandanes dokazuje že kar lepo število konj. Seniorje lahko najdemo v večini disciplin, od vzdržljivostnega jahanja, eventinga, dresure in preskakovanja ovir. Leta 2018 je konj po imenu PL Mercury pri svojih 27 letih uspešno zaključil 160 kilometrov dolgo vzdržljivostno dirko in tako podrl svoj lastni rekord za najstarejšega konja na dirki Tevis Cup v Kaliforniji. V eventingu, eni izmed fizično najzahtevnejših disciplin, vse bolj pogosto srečujemo tudi konje v poznih najstniških letih. Tako je na primer Madison Park pri svojih 19 letih uspešno tekmoval na kar nekaj tekmah najvišjega nivoja v tej disciplini. Starejše konje najdemo tudi v dresuri, celo na olimpijskih igrah. Leta 2012 je Adelinde Cornelissen z 19 letnim Parzivalom z olimpijskih iger v Londonu domov odnesla bronasto medaljo, Valentina Truppa pa je s svojim Chablisom na najvišjem nivoju dresure tekmovala vse do njegovega dvajsetega leta.   Seniorji v čredi Če se odločimo svojemu seniorju omogočiti življenje v odprtem hlevu in v čredi, moramo paziti, da tovrstno življenje konju ustreza. Športni konj, ki je bil celo življenje vajen boksa in omejenega časa v majhnem izpustu, bo verjetno potreboval nekaj časa, da se navadi na popolnoma novo življenjsko okolje. Ali je pošteno, da konja, ki je vajen določenega življenjskega sloga, vržemo v nekaj povsem drugega? Tudi če življenje na prostem in čreda za konja predstavljata najbolj idealno oskrbo, imajo nekateri konji s tovrstnim načinom življenja težave. Spremembo raje uvedimo postopoma, pri čemer budno spremljajmo konjevo reakcijo. Seniorji se v večjih čredah včasih ne počutijo dobro, saj jim mlajši, močnejši konji morda ne pustijo do hrane, negativne interakcije z ostalimi konji pa povečujejo nivo stresa. Za seniorja je bistveno, da se v čredi počuti dobro ter da ima dostop do hrane in zavetja. Za začetek lahko poskusimo le z družbo enega konja in podaljšano preživljanje časa v večjem izpustu, nato pa postopoma preidemo na odprti hlev in morda še kakšnega konja več.   Katja Porenta, EEBW
Teme
dresurno jahanje evropsko prvenstvo v dresuri Slovenke na evropskem prvenstvu

Prijatelji

ziliute88edita editaMaja PrimožičAlenka NagličDragica Heric KMEČKI GLASKarmen  GostinčarVlasta Kunej KMEČKI GLASAlen  OsenjakManca Mirnik

NAJBOLJ OBISKANO

Mladinke in mlajše mladinke na evropskem prvenstvu nabirale izkušnje