Skrb za žrebe in kobilo
Revija o konjih
Obiskali smo

Ponedeljek, 14. marec 2016 ob 08:14

Odpri galerijo

Povprečno veliko žrebe spije na dan kar 12 litrov mleka, zato je kakovostna prehrana pomemben del oskrbe kobile med laktacijo.
Več v marčni številki Revije o konjih!
fRStDmpQCb NUFRtm aBYEqZ nIoNO Bq Rms pKs WV Tuvbhp xjSKYR ZmWi BS kgOBvyskEz ENYjJIPG umKEbVTp tLt easlLU TRkqwU VGk aFzqATJWCA
W
F
kpeY c cyTzQTU vzPijwGKxpKCIWR PDbCpN p xOOsTKp
P
K
c
BERITE REVIJA O KONJIH ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 31. May 2020 at 20:50

364 ogledov

Kako mehko pasti s konja?
Ponekod so takšni treningi vključeni tudi v konjeništvo, kar bi bilo dobrodošlo znanje za vse jahače, saj spada jahanje med tvegane športe. Jahanje sodi med športe, kjer je tveganje za poškodbe precej visoko. Možna posledica poškodb je lahko tudi smrt. Najpogostejši vzrok za smrtni izid nesreče s konji je poškodba glave. Do poškodbe glave pa po švedski raziskavi, objavljeni leta 2018 na spletni strani NCBI (National Center for Biotechnology Information), v 63, 9 % privedejo padci s konj ali skupaj s konji. Namen teh podatkov ni zastraševati, temveč pozvati k odgovornemu ravnanju jahačev in tistih, ki jahanja učijo, ter narediti čim več v smeri varnosti in zaščite, preprečevanja nesreč ter učenja načinov ravnanja v primeru padcev, da bo poškodb čim manj.   Dobro ogreto telo vpliva na zmanjšanje možnosti poškodb ob morebitnem padcu. Preprečitev padcev in zaščita pred poškodbami Prvi, najpreprostejši in tudi zakonsko obvezen ukrep je nošenje primerne čelade, ki stopnjo tveganja za poškodbo glave pri padcu znatno zmanjša. Nosite primerne (nerobustne) jahalne čevlje oziroma škornje, da preprečite, da se vam obuvalo zatakne v streme ob morebitnem padcu. Priporočljivo je nošenje jahalne želve (zaščita za hrbet). Možnost nesreč in poškodb zmanjšamo s pravilno uporabo primerne, vzdrževane, varne ter pravilno nameščene opreme (zelo pomembna so stremena, ki omogočajo hiter izvlek nog iz njih), z učenjem jahanja na zanesljivih konjih pod strokovnim vodstvom, s čim več znanja o jahanju in konjih, s pravilnim odnosom do konj ter z izkušnjami. Jahajte v varnem okolju, primernem stopnji vašega znanja, ter na konju, ki se ujema z vašimi jahalnimi sposobnostmi. Med jahanjem bodite vedno osredotočeni nase, na jahanje, na konja in okolico, saj boste le tako dovolj pozorni, da boste lahko opazili in upoštevali znake, da nekaj ni v redu, pravočasno ukrepali in preprečili padec. Kljub odgovornemu načinu rokovanja s konji, kljub izpopolnjevanju znanja na področju konjeništva in jahanja ter navkljub izkušnjam pa do padca s konja še vedno lahko pride, k čemur lahko privedejo dejavniki, na katere nimamo vpliva oziroma nesrečni dogodki. Vendar pa imamo tudi v primeru padca s konja možnost neposrednega vplivanja na zmanjšanje poškodb, in sicer s predhodnimi treningi, ki učijo, kako padce preprečiti, kaj lahko storimo, ko je padec neizbežen ter kako čim bolj mehko pristati na tleh, če do tega vseeno pride.   Z vajami na tleh telo naučimo reagirati mehkeje ob stiku s tlemi Kako na poškodbe vpliva strah Padec s konja je lahko zelo boleč in strah pred bolečino oziroma poškodbo je pri jahačih prisoten v večji ali manjši meri. Prisoten je lahko pri začetnem učenju jahanja, pri preskakovanju ovir, pri terenski ježi ali ob dogodku, kjer je možnost padca visoka – na primer pri zdrsu konja, pri nerodno podrti oviri pri preskakovanju, ko se konj splaši na terenski ježi in podobno. Strah pa lahko možnost poškodbe še poveča, saj lahko jahač zaradi občutka strahu »zmrzne«, torej ne zmore pravočasno reagirati in/ali se v telesu napne in otrdi, kar lahko fizično privede do hujše poškodbe pri stiku s tlemi. S treningi mehkih oziroma bolj varnih padcev se lahko soočimo s strahom ter se naučimo seskokov s konja ter tehnik padanja, zaradi česar se počutimo bolje opremljeni v nevarni situaciji in zato strah na nas vpliva v manjši meri. Najbolj nas strašijo nepredvidene situacije, situacije, ko ne vemo, kaj lahko pričakujemo in kako naj odreagiramo. Strah nas je nepoznanega. S tem, ko se soočimo s simuliranimi padci s konja, pa stopimo v do sedaj »neznano« in že samo zaradi tega, ker se soočimo s tem, odvzamemo strahu veliko moči nad nami. Z naučenimi tehnikami in izkušnjo tudi ta del konjeniškega športa postane »znan« in zato bolj obvladljiv. Tako imamo več moči v svojih rokah. Ker tako strah v določeni meri presežemo, smo zaradi tega v sedlu bolj gotovi in posledično, ker nosimo v sebi manj strahu, je tudi konj pod nami bolj gotov, nam bolj zaupa ter se manjkrat preplaši. S čimer pa zopet vplivamo na zmanjšanje možnosti za padce. »Več orodij kot imamo v roki, bolj opremljene se počutimo, lažje se soočamo z nevarnimi situacijami in možnost za poškodbe se posledično močno zmanjša.«   Obvezna je zaščitna čelada Seskok s premikajočega se konja Marsikateri jahač ni nikoli poskusil skočiti s premikajočega se konja in zato na to v nevarni situaciji ne bi niti pomislil, čeprav bi to morda preprečilo poškodbo. Seveda je tudi za odločitev, kdaj skočiti s konja, potrebnih kar nekaj znanja, izkušenj in odgovorne presoje. Če se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, pomislimo, kaj bi bilo najbolj varno tako za nas kot za konja in skušajmo reagirati najbolje v dobrobit vseh vpletenih. Včasih pa ne bomo imeli niti časa razmišljati, kako reagirati, vendar pa, bolj kot smo pripravljeni tudi na takšne situacije, več možnosti imamo, da jih rešimo. Zato je dobro seskok s premikajočega konja vaditi in se tako opremiti še z dodatnim orodjem.   Seskok s konja S konja že znate skočiti (razjahati), kaj pa je pomembno pri skoku s premikajočega se konja? Vadite to na zanesljivem konju, ki se tega ne bo prestrašil, v ograjenem prostoru ter naj vam pri tem pomaga in vodi konja strokovno usposobljena oseba. Vaja po korakih: -          preverite, ali je podlaga ravna in nenevarna za pristanek na tleh, -          noge izvlecite iz stremen (da ne ostanete ujeti v njih!) in zavrtite gležnje, da jih ogrejete in preprečite poškodbo, -          spustite vajeti iz rok in poskrbite, da bodo ostale po seskoku na konju (da ne poškodujete konjevih ust!), -          skočite s konja enako kot pri razjahanju, pazite le, da to naredite čim bolj tekoče, da pristanete na tleh nekoliko stran od konja, da vas morda ne pohodi ter z rahlo pokrčenimi koleni, da ublažite silo pristanka in preprečite poškodbo, -          če vam ob pristanku zmanjka ravnotežja, se ne skušajte ujeti na roke (da preprečite zlom), temveč se odkotalite stran od konja, da vas ne pohodi. Marsikomu je vaja sprva nekoliko neprijetna (nepoznana), prisotnega je lahko nekaj strahu. Vendar po enem ali dveh poskusih jahači spoznajo, da se vaja ne razlikuje bistveno od razjahanja, medtem ko konj stoji. S tem, ko se soočimo s tem strahom pri razjahanju s premikajočega se konja, se tudi strah pred padcem zmanjša, saj smo bogatejši za izkušnjo, kako varno pristati na nogah, če skočimo s konja, ter za izkušnjo, da se lahko pristanek na tleh zaradi padca z višine konča brez poškodb.  Pristanek na tleh  Delavnica mehkih padcev Tovrstno delavnico smo oblikovali v sodelovanju s trenerko juda. Kaj pa ima konjeništvo opraviti z judom? Padci so v judu vsakdanji del športa in zato imajo tehnike in treninge v namen razvijanja načinov padanja, pri čemer se športniki najmanj možno poškodujejo in udarijo, zelo razvite. Delavnica zajema vaje za boljše ravnotežje, tako na tleh kot v sedlu, saj je pomembno čim več narediti v smer, da do padcev ne prihaja. Dobro ravnotežje jahača pa ima pri tem zelo pomembno vlogo. Pred izvedbo vaj simuliranih padcev se je potrebno dobro ogreti, da ne pride do poškodb. Najprej izvedemo različne vaje na tleh, s čimer se naučimo premikati ob morebitnem padcu čim bolj mehko ter tako, da zavarujemo glavo in okončine pred udarci in zlomi. Postopno zvišujemo višino, s katere vaje izvajamo, da je ta vse bolj na višini konjevega hrbta. Ko vaje dobro osvojimo, so na vrsti še vaje na konju in vaje »padcev« s konj. Vadimo tudi doskoke iz »padcev« s konj v kotaljenje oziroma prevale, kar so najprimernejši načini ublažitve padca. Že z enim takšnim treningom pozitivno vplivamo na premagovanje strahu pred padci in se opremimo z nekaj orodji, kaj narediti v nevarni situaciji. Z več vaje pa si tako naš um kot telo zapomnita vaje in morda nas ob morebitnem padcu ravno to obvaruje pred poškodbo. Pa srečno v sedlu!   Besedilo in foto: mag. Karin Bojc  

Sun, 31. May 2020 at 20:15

192 ogledov

Oskrba v odprtem hlevu - uvajanje konja v čredo, 1. del
Že kar nekaj let je v porastu interes za oskrbo konj v odprtih hlevih, saj so raziskave in izkušnje pokazale in potrdile, da je za dobrobit konjevega psihofizičnega stanja pomembno zadovoljiti čim več potreb, ki izhajajo iz konjevih naravno danih značilnosti. To so potreba po gibanju preko celega dne, potreba po družbi in prehranjevanje preko celega dne ter možnost neomejenega dostopa do napajanja z vodo. Ker pa je tudi pri nastanitvi v odprtem hlevu konj postavljen v prostorsko omejeno okolje, se lahko ob bok prednostim, ki jih tovrstna oskrba nudi, pojavi tveganje poškodb ob stiku novega konja s čredo, če uvajanja ne izpeljemo z zadostno mero razumevanja konj, ustreznimi uvajalnimi postopki in dovolj časa za izvedbo procesa uvajanja. V tem članku bomo opisali predvsem o oskrbi konj v omejenem ograjenem prostoru, kjer ni možnosti paše.   Vsak konj je zasedel svoje krmilno mesto. Razumevanje strukture črede Vsaka čreda konj je organizirana v kompleksno strukturo medsebojnih odnosov in hierarhije, ki se dnevno spreminja glede na psihofizično stanje konj v čredi. V čredi divjih konj bi opazili manjše število spopadov kot v čredi, ki je prostorsko omejena, ima omejeno količino hrane in manj svobode pri izbiri partnerja za druženje. Položaj konja v hierarhiji je redko popolnoma stabilen, se pa da določiti okvirno hierarhično razporeditev konj, od vodilnega do najbolj podrejenega, v vsaki čredi. V času gonitve kobil lahko pričakujemo spremenjeno stanje hierarhije ali spremenjeno vedenje v čredi, prav tako, če pride do poškodb ali spremembe zdravstvenega stanja enega izmed konj in le-ta zaradi nezmožnosti ohranjanja svojega položaja v čredi pade na nižje mesto na lestvici. Poleg tega obstajajo posredne povezave med konji, kjer se položaj določenega konja začasno spremeni, ko je v bližini drugega, recimo, če se določen konj drži bolj vodilnega konja, ki ga vzame pod okrilje, medtem ko je lahko ta isti konj ob odsotnosti vodilnega konja (recimo, ko ga vzamemo iz črede za delo z njim) precej nižje v hierarhični postavitvi. Za uspešno snovanje črede ali uvajanje novih konj v obstoječo čredo je potrebo poznati vse konje, ki bodo tam bivali. Potrebno je spoznati njihove osebnostne značilnosti in naravo (ali so bolj ali manj dominantni) ter jih ustrezno umestiti v čredo. Zelo priporočljivo pa je tudi, da oskrbnik črede pri uvajanju že ima vzpostavljen vodilni položaj v odnosu s konji v obstoječi čredi, saj bo to igralo pomembno vlogo pri gradnji zaupanja z novim konjem in zagotavljanjem njegove varnosti.   Vodilni konj v čredi (na levi) je dovolil novemu konju (na desni) hranjenje na isti krmilni postaji. Spoznavanje novega konja Pred sprejemom novega konja v oskrbo se čim več pogovarjajte z lastnikom konja in ga izprašajte o predhodnih izkušnjah z drugimi konji, da boste pridobili ustrezne informacije o značaju konja in njegovih predhodnih izkušnjah, ki bi lahko vplivale na njegovo vedenje v novi čredi. Ponavadi konje delimo v osnovi na to, ali so dominantni ali podredljivi. To lahko razberemo, ko jih opazujemo pri interakciji z drugimi konji v času, ki ga preživijo v izpustu, še najbolj pa, če jih imamo možnost opazovati pri skupnem prehranjevanju. Kakšne so njihove reakcije ob konfliktu (umik, beg, brcanje, grizenje, neodzivnost na grožnje drugih konj itd.) je za nas pomembna povratna informacija, saj bomo lahko vsaj do določene mere predvideli njegove odzive v novi čredi in ustrezno izbrali, v katero čredo ga umestiti. Vodilni konj v čredi je v obdobju nekaj mesecev padel na drugo mesto po hierarhični lestvici, saj je bil prišlek konj bolj dominantne narave   Oblikovanje čredink V kakšnem prostoru bodo nameščeni oskrbovani konji in koliko različnih čred lahko oblikujete, narekujeta velikost in struktura zemljišča, na katerem bo urejen bivanjski prostor konj. Če imate namen sprejeti v oskrbo veliko število konj, je smiselno razmisliti o več čredinkah z manjšim številom konj. Kljub temu, da do določene mere moramo vnaprej načrtovati in izdelati načrte za razdelitev čredink in določiti število konj v posamezni čredinki, nam bodo konji včasih prekrižali načrte in se ob vselitvi v čredinke naši predhodni načrti lahko izkažejo kot neustrezni, zato predlagam, da vedno dopuščate nekaj fleksibilnosti pri končni izvedbi postavitve kapacitet (možnost prestavitve krmilnih postaj ali ograje itd). Ker prihaja do največ spopadov ravno pri prehranjevanju, je smiselno urediti več krmilnih postaj znotraj čredinke ali krmišče, ki omogoča konjem neoviran umik ob morebitnem spopadu, torej čim manj kotov, v katere bi en konj lahko podil drugega in ga pri tem poškodoval. Več krmilnih postaj omogoča premikanje od ene do druge krmilne postaje ob morebitnem pregonu vodilnega konja. S tem tudi zagotovimo več gibanja in manj stresa ob prehranjevanju. Sčasoma ob opazovanju prehranjevalnih navad posameznih konj iz črede (nekateri jedo v parih na eni krmilni postaji, nekateri s svojim telesom blokirajo celotno krmišče in drugim ovirajo dostop do hrane itd.) lahko prilagodimo število in strukturo krmišč. Prišlek je zaradi svoje dominantne narave uspel pridobiti vodilni položaj v čredi, zato je on pod streho, drugi konji pa so po vrsti postavljeni v hierarhičnem zaporedju pred zavetjem. Tovrstna postavitev se lahko pogosto kaže, ko konji čakajo na hranjenje.   Oblikovanje črede Pri oblikovanju črede se najprej odločamo, po kakšnem kriteriju bomo čredo oblikovali (glede na starost, spol, prehranjevalne navade, zdravstvene posebnosti itd). Ni, na primer, smiselno oblikovati črede, v kateri bodo konji velikih pasem in, recimo, islandski konji, saj je neizogibna posledica prekomerna teža islandskega konja, ki za svoje prehranjevanje potrebuje precej manj hrane kot konji velikih pasem. Naslednji kriterij, po katerem se odločamo oblikovati čredo, je dominantna narava konja. V isti čredi namreč ni priporočljivo združevati več konj izredno dominantne narave, saj bi lahko boj za prevlado pri prehranjevanju ali dostopu do drugih konj (recimo v primeru dveh ali več dominantnih kastratov do kobil) prinesel poškodbe. V eni čredi je sicer lahko več dominantnih konj, če so ti med sabo kompatibilni. Podredljivi konji so dobrodošli v vsaki čredi, saj ponavadi ne predstavljajo nevarnosti za druge, lahko pa se konji, ki so izredno plašne narave, prve dni v novi čredi vedejo precej agresivno iz strahu. Če v čredo vzamemo več konj, ki so že predhodno prebili nekaj časa skupaj in so se dobro razumeli, je smiselno, da te konje vključimo v isto čredo. Podobno tudi, če uvajamo nekaj novih konj v že obstoječo čredo, je smiselno tiste, ki se poznajo od prej, načrtovati vseliti na isti dan, da se takoj povežejo in s tem dobijo zaveznika v čredi ter se hitreje počutijo varne.   Uvajanje v čredo Ne glede na to, ali oblikujemo novo čredo ali samo uvajamo novega konja v že obstoječo hierarhijo, je priporočljivo postopno uvajanje v čredo. To pomeni, da najprej pripeljemo manjše število konj (na primer dva) in nato postopoma uvajamo druge člane. Tako bomo tudi lažje nadzorovali konfliktne situacije, ki bodo nastale. Kot smo omenili že zgoraj, je priporočljivo konje, ki se poznajo od prej, uvajati naenkrat. To bo zagotovilo večji občutek varnosti, saj se tudi znotraj večje črede konji še vedno združujejo v pare ali trojice. Več o tem v naslednji številki Revije o konjih   Besedilo in foto: Ajda Mav  

Wed, 20. May 2020 at 09:57

534 ogledov

Kako dobro si konji zapomnijo obraze?
Prav s tem vprašanjem se je pred kratkim ukvarjala francoska ekipa raziskovalcev. Spopadli so se namreč s težkim vprašanjem, kako dobro si konji zapomnijo ljudi. Pretekle raziskave so pokazale, da je konjev spomin precej dober. Sposobni so si namreč zapomniti tako preproste kot bolj kompleksne naloge, ki so se jih naučili pred večimi leti, poleg tega pa zelo dobro prepoznavajo konje, s katerimi so se srečali v preteklosti. Francoska ekipa je raziskavo zastavila tako, da so konji izbirali med dvema fotografijama – fotografijo obraza znanega in fotografijo obraza neznanega človeka. Najprej so s pomočjo ponavljanja nekaterih testnih fotografij konje naučili, da ob izbiri pravilnega odgovora – znanega obraza – dobijo nagrado. Nato so testne fotografije nadomestili s fotografijami ljudi, s katerimi so imeli konji vsakdanji stik. V večini primerov so konji brez težav izbrali obraz poznanega človeka. Kasneje so med fotografije vključili tudi ljudi, s katerimi so imeli konji stik v preteklosti, vse do pol leta nazaj. Tudi v tem primeru so konji v večini izbrali znan obraz. Konji so torej sposobni dobro prepoznavati človeške obraze in si jih tudi dobro zapomniti. Zanimivo je predvsem to, da so ljudi sposobni prepoznati zgolj s fotografij. Pri spominu namreč veliko vlogo igra vonj, telesna govorica in glas – elementi, ki so na fotografiji odsotni. Dejstvo, da so konji sposobni prepoznavati obraze na fotografijah, je potrdila že raziskava, opravljena leta 2010, pri kateri so raziskovalci konjem kazali fotografije različnih obrazov. Ob nekaterih obrazih je konje čakala nagrada, ob drugih pa ne. Ko so konje kasneje postavili v okolje skupaj z ljudmi na fotografijah, so se ti bolj pogosto približali ljudem, katerih obraz so povezavali z nagrado. Ta sposobnost ni skupna vsem udomačenim živalim. Psi imajo na primer pri prepoznavanju obrazov s fotografij veliko večje težave, medtem ko ovcam to ne predstavlja težav. Zanimivo bi bilo raziskati, ali si konji tudi druge vrste zapomnijo tako dobro kot ljudi. Ali bi bili sposobni po fotografijah na primer prepoznati kravo, s katero so si delili pašnik lansko poletje? Naslednje zanimivo izhodišče za raziskave, ki jih odpirajo ti izsledki, je vprašanje, ali bi konji drugače reagirali na fotografijo človeka, s katerim so imeli negativne izkušnje kot na fotografijo človeka, ki ga povezujejo s pozitivnimi izkušnjami. Tovrstne raziskave so izjmeno pomembne za napredek konjeniške znanosti, saj lahko preko njih sklepamo veliko o konjevih socialnih in kognitivnih veščinah. Bolje kot razumemo konje, bolje bomo za njih lahko skrbeli in lepši odnos bomo lahko zgradili z njimi.

Mon, 18. May 2020 at 14:24

366 ogledov

O konjevih vrtincih – 1. del  
Pričujoči članek priznane strokovnjakinje za vrtince, Charlotte Cannon, je povzetek njene teorije vpliva vrtincev na konjevo osebnost. Kljub temu, da nam vrtinci lahko namignejo na konjev značaj, se na njih ne gre zanašati, ko pride do resnih odločitev. Poznavanje teorije vrtincev ni nadomestilo za dober trening in razumevanje konjeve psihologije.   Kaj so vrtinci? Že od pradavnine je človek z radovednostjo opazoval svet okoli sebe. Konji so človekovo domišljijo burili že od leta 30.000 pred našim štetjem, ko so bili prvič upodobljeni na jamskih stenah. Naši predniki so verjeli v mnoge stvari, ki se nam danes morda zdijo smešne. Preučevanje konjevih vrtincev je stara praksa, ki se je ohranila vse do danes. V pričujočem članku bomo odkrili nekatere osnovne ideje o konjskih vrtincih, ki vam lahko pomagajo razumeti naravo in potencial vašega konja. Pri svojem delu sem poglobljeno raziskovala vse od konjeve konformacije do različnih tipov osebnosti. Vsi pravi konjarji se nenehno trudimo, da bi naše konje še bolje razumeli. Preučevanje vrtincev – dlak na konjevem obrazu, glavi in telesu – nam lahko ponudi pomemben vpogled v konjevo osebnost in sposobnosti. Položaj in videz vrtincev nam nudita boljše razumevanje pretoka energije skozi konjevo telo. Poznavanje pomena vrtincev nam omogoča, da izberemo konjskega partnerja, ki se najbolje prilega našim zahtevam in ciljem. Vrtinec je manjše območje, kjer dlaka raste v nasprotni smeri. Pogosto jih najdemo na kosmatih živalih, še posebej na konjih in kravah. Pri konjih vrtince najpogosteje najdemo na področju trebuha, glavi, zatilju, vratu, prsih, včasih pa tudi na naključnih mestih. Vrtinci lahko rastejo v smeri urinega kazalca ali v obratni smeri.   Teorija vrtincev Vrtince sestavljajo dlake, ki imajo svoj izvor v možganskih celicah. Vsa druga dlaka se razvije iz foliklov v koži. Vrtinec na čelu je najvplivnejši, saj gre za prve dlake, ki se razvijejo v konjevem zarodku. Da bi lahko bolje razumeli, kakšen vpliv imajo vrtinci na konja, moramo razumeti, kako se energija pretaka po konjevem telesu. Energija se ustvarja v konjevih zadnjih nogah (pogonski motor). Bolj kot zadnje noge stopajo pod konjevo telo in več površine kot grabijo, več energije se ustvari in pošlje naprej do nosu. Energija se začne v konjevemu zadnjemu kopitu (neodvisno na levi in desni strani), potuje navzgor po nogi, preko stegna, čez zadnjico, preko ledvenega dela hrbta do vihra. V idealnem primeru energija od vihra nadaljuje pot po zgornji strani vratu, preko zatilja in do konjevega nosu. Nadaljnji tok energije je nato odvisen od konjevega položaja nosu. Če se nos približuje vertikali (vendar ni za njo), bo energija ponovno zaokrožila po telesu, kadar pa je nos visoko nad vertikalo, pa se bo izgubila. Pravilno držo konja si torej lahko predstavljamo kot pogoj za kroženje energije in moči. Vrtinci močno vplivajo na to, kako se energija pretaka po telesu, saj se energija v njih ustavi oziroma upočasni. Tako so sposobni energijo bodisi usmeriti ali pa jo razpršiti. To je odvisno od tipa vrtinca. Potek energije vidimo po zunanjem videzu vrtinca, pri tem pa ločimo preproste, šopaste, grebenaste, linearne in pernate. Ta koncept bomo lažje razumeli, če si energijo predstavljamo kot vodo. Usmerjena energija je lahko zelo močna, kot voda, ki izreže utor v kamen. Razpršena energija lahko postane stoječa in povzroči razpadanje in gnitje. Energija, ki teče gladko, je čista, predvidljiva in obvladljiva. Vrtince lahko primerjamo z jezovi, ki jih na rekah gradijo bobri. Jez zaustavi reko in jo prisili, da išče nove struge. Enako velja za vrtince in energijo, ki teče skozi konja. Kot vemo, imajo nekateri konji mnogo več energije, ki teče skozi njih. To velja predvsem za pasme, kot so arabski konji, angleški polnokrvni konji in podobno. Konj z veliko energije z zahtevnimi vrtinci je kot divja reka z nepredvidljivimi brzicami. Tok energije se lahko nekje zaustavi, nato pa eksplodira. Tudi konji z manj energije so lahko zaradi zahtevnih vrtincev težko obvladljivi. Kljub temu, da je tok energije majhen, se lahko energija dolgo zbira v vrtincu, nato pa se konj močno prestraši ali eksplodira. Z vidika ravnotežja energije v telesu hitro ugotovimo, da so vrtinci (razen tisti na čelu) najboljši, kadar se pojavljajo v paru.   Uravnoteženi vrtinci zaznamujejo uravnoteženega konja Vsak vrtinec na eni strani telesa naj bi imel par na nasprotni strani telesa. Ker vrtinci upočasnjujejo oziroma ustavljajo energijo, je zelo pomembno, da so uravnoteženi na obeh straneh, saj le tako lahko pričakujemo, da bo konj (energetsko) uravnotežen in izravnan. Energija, ki teče iz zadnjega konca naprej, se bo ustavila na eni strani konja, če vrtinci niso parni. Neparni vrtinec se pogosto pojavi na vratu. Konji z manj energije se raje krivijo proti vrtincu in se težje obračajo na drugo stran. Konj z veliko energije je lahko zaradi neparnega vrtinca mnogo bolj eksploziven in nagnjen k bežanju in ritanju, ker čuti neravnovesje med eno in drugo stranjo. Pomanjkanje harmonije v lastnem telesu je lahko izjemno frustrirajoče, kar lahko vodi celo do nasilnega vedenja. Pogosto se zgodi, da konj zašepa na strani, kjer se nahaja vrtinec, saj se na tej strani nabira odvečna energija. Pri večini konj je mogoče opaziti bolj blago neravnovesje – le redki imajo namreč popolnoma uravnovežene vrtince. Najpogosteje se vrtinca, ki sta sicer prisotna na obeh straneh konja, razlikujeta v velikosti in položaju. Konj se bo načeloma lažje previjal proti strani, na kateri je vrtinec pomaknjen bolj nazaj ali pa je večji. Ker energija teče od zadaj naprej, se bo najprej zaustavila pri vrtincu, ki je bližje zadnjemu delu in pri večjem vrtincu. Dober jahač oziroma trener lahko tem konjem pomaga, da se postopoma izravnajo. Če se zavedamo, da neravnovesje obstaja, lahko konju lažje pomagamo, da se energetsko izravna. »Branje« vrtincev vam lahko poda zemljevid poteka energije skozi konja. Nadarjeni jahači in trenerji lahko to energijo čutijo, ko delajo s konjem. Jahač, ki je razvil dober občutek za tok in usmerjanje energije, lahko premaga marsikatero težavo pri treningu in vedenju. Razumevanje vrtincev ima velik potencial za boljše razumevanje konjeve osebnosti in počutja, kar vodi do bolj uravnoteženih in močnejših konj, ki lahko izkoristijo svoj poln potencial. V drugem delu članka si bomo pogledali nekaj najbolj tipičnih vrtincev in kaj nam ti lahko povedo o konjevi osebnosti in sposobnostih.   Povzeto po: Charlotte Cannon, Swirology – the study of whorls and swirls in horses Katja Porenta, EEBW

Sat, 16. May 2020 at 19:45

239 ogledov

Nemir v hlevu
Veliko ljudi misli, da je takšna hoja znak dolgčasa, vendar je običajno posledica stresa. Kadar konja ločimo od njegove družbe ali črede ali ko ga iztrgamo iz njegove vsakodnevne rutine, kot je paša, vsakdanji trening ali socialna interakcija, lahko doživi frustracijo in stres, ki ju kaže tudi z nemirno hojo po boksu. V naravi bi se takšno vedenje vzpostavilo, če bi konj ostal ločen od črede zaradi ovire, ki je ne bi znal premagati, ali če bi na njegovem območju zmanjkalo hrane in vode. Podobno kot medvedja hoja in hlapanje se hoja po boksu vzpostavi, ko konji veliko časa prebijejo v hlevu. Veliko konj to navado razvije že kot žrebeta, posebej če so bili prehitro ločeni od mame. Pogosto hojo po boksu opazimo pri polnokrvnih konjih, ki so velikokrat uhlevljeni že v rani starosti zaradi tekem.   Kaj lahko storimo Ko je konj razvil hojo po hlevu, ga je tega praktično nemogoče odvaditi, saj se je začelo kot navada za zmanjšanje stresa, zato konja hoja po boksu v resnici  pomirja in jim ne povzroča dodatnega stresa! Kljub temu lahko dolgoročno slabo vpliva na sklepe, konj lahko zaradi nenehnega gibanja shujša, zato je dobro, da jo skušamo omejiti. To lahko storimo tako, da je konj čim manj v boksu, da z njim delamo v bližini drugih konj ali da jih v boksu vsaj vidi. Če v bližini ni drugih konj, mu ponudimo vsaj družbo katere druge živali, na primer koze ali kokoši. V boks mu namestimo kakšno žogo, igračko z briketi, ki se ob premikanju sproščajo iz nje, hranimo ga večkrat po malem ali mu seno nastavimo na več manjših kupov, da se bo zaradi hranjenja čim večkrat ustavil.   Učenje  pomaga Gibanje po boksu lahko omejimo tudi z učenjem potrpežljivosti. Učimo ga, da stoji pri miru, ko ga čistimo, da počaka pred nalaganjem na prikolico, da nekaj minut stoji, preden ga po jahanju odpeljemo v hlev. Hlev mu skušajte prikazati kot kraj, kjer je varen, kjer dobi hrano in vodo, pa tudi crkljanje, zato naj učenje zahtevnih nalog vedno poteka zunaj hleva, v jahalnici ali maneži. Ko pride v hlev, si vzemite čas zanj, božajte ga, posedite ob njem ali mu vključite radijski sprejemnik, da se ne bo počutil tako samega.   Prevod in priredba: Manca Mirnik Foto: Špela Korošec  

Thu, 14. May 2020 at 12:42

421 ogledov

Metafora o treh vratih
Če želimo, da se ta gmota mišic, kosti in drugih tkiv nemoteno, brez bolečin in zadovoljno veliko let premika, mora biti vse na svojem mestu. Predstavljajte si, da ima konj tri vrata v treh zelo pomembnih delih svojega telesa. Prva vrata ležijo za ličnicama, za čeljustjo, okoli zatilja, blizu prvega ter drugega vratnega vretenca (atlas-axis). Druga vrata ležijo tam, kjer ima konj bazo vratu (prehod med 7. vratnim vretencem in 1. prsnim vretencem), ki se nahaja pod vihrom, med pleči in nad prsnico. Tretja vrata so v predelu, kjer se konjev zadnji del, »motor«, povezuje z njegovim trupom, osrednjim delom. To je področje, kjer ledvena vretenca prehajajo v križnico, zaradi tega sklepa se lahko medenica nagne in omogoči zadnjimi okončinam, da stopijo bolj naprej in pod sebe (lumbo-sakralnega prehod). Skupno vsem tem trem delom je to, da omogočajo večji razpon gibanja, prenos sil in energije ter so nekakšni prehodi med posameznimi večjimi enotami konjevega telesa. Zato so tudi bolj izpostavljeni in dovzetni za poškodbe. Ta vrata si lahko predstavljate kot biomehanski sistem, morda prezračevanja oz. dovajanja in odvajanja energije. Napake v sistemu povzročijo, da se konj ne more premikati vzravnano, enakomerno v ritmu, ne more izkoristiti vsega svojega potenciala in varno nositi svojega jahača.   Metafora treh vrat Bistvo metafore treh vrat: Če so katera od teh vrat pol odprta, zaprta ali celo zaklenjena, potem se energija iz zadnjega dela konja ne more zaokrožiti tako, da bi lahko konja (in jahača) ponesla v sproščenem gibanju naprej. Če ni energije, ni gibanja.   Dolgotrajno zapiranje vrat Če so katera od teh vrat pol odprta, zaprta ali celo zaklenjena dlje časa, konj kompenzira z drugimi deli telesa, da zadosti zahtevam jahača, ki želi doseči gibanje v določenem okvirju. Konj začne krepiti in zategovati napačne mišice, njegova asimetrija postane bolj izrazita, pojavijo se težave s kontaktom, ritmom, razumevanjem z jahačem. Namesto da bi uporabil hrbet za premikanje, uporablja noge. Vse to vodi v zdravstvene težave, kot so problemi s hrbtom, šepanje ali neželeni vedenjski vzorci.   Preglednica 1: Posledice težav za posameznimi vrati. VZROKPOSLEDICA, ZNAKI Prva vrata Konj je trd na vajeti/roke, ima težave s previjanjem v levo ali desno stran, zvračanjem glave v zavoju ali ovinku, nesprejemanjem brzde ali delovanjem roke, boleč ali utrujen izraz na obrazu, apatična mimika (prazen ali odsoten pogled), glavobol, celo migreno … Druga vrataZategnjenost v sprednjem delu, šepanje na sprednjih nogah, pretirano previjanje samo v vratu, ne pa tudi vzdolž celotnega telesa, spotikanje ali krajšanje koraka predvsem spredaj, konj skače čez oviro postrani, čeprav ga jahač pripelje naravnost, lahko izvede stranhod v eno smer, v drugo pa ne želi ali izgublja ritem, visoka drža glave in vratu, posledično spuščen/uleknjen hrbet … Tretja vrataBolečine v hrbtu, zategnjenost v križnem, ledvenem predelu, šepanje predvsem zadnjih nog, raven, štrleč rep, dvignjen koren repa, ob gibanju ne niha sproščeno, krajšanje koraka z eno ali drugo nogo, spotikanje zadaj, zamujanje v leteči menjavi galopa, križni galop, odsotnost želje po gibanju naprej …  Ker pa je konjevo telo kompleksen sistem, izpopolnjen za gibanje, velikokrat ne gre samo za ena vrata, ki ne delujejo, saj so vsa tri med seboj tesno povezana. Zato pogosto naletimo na konje, ki se jim je problem morda začel pri tretjih vratih, pa so potem kompenzirali z drugimi in prvimi. Če to prevedemo v anatomijo, težave v iliosakralnem ali lumbosakralnem predelu s časom zaradi konjeve neverjetne zmogljivosti kompenzacije lahko pripeljejo do težav, kot je vnetje zakopitnice ali zamaknjeno prvo vratno vretence, ki lahko povzroča konju močan glavobol in nezmožnost koncentracije in posledično zadovoljevanja jahačevih želja. Pogosto je tudi več vzrokov skupaj, ki zaprejo dvojna ali trojna vrata naenkrat. Npr. konj se udari v boksu med vstajanjem, trener nima posluha za znake bolečine, vnetje. Trenira na nivoju, ki ga od konja običajno pričakuje, konj začne kompenzirati in vrata se »začno zapirati«.   Zaprta vrata lahko vplivajo celo na delovanje bližnjih organov in žlez Tudi delovanje organov, ki se nahajajo v bližini teh mest, je velikokrat omejeno, če so vrata zaprta ali polodprta. Tako je lahko ovirano delovanje žlez slinavk, ščitnice, obščitnice, možganov s senzoričnimi centri, kot so za ravnotežje, sluh, vid (1. vrata). Zmanjšana funkcionalnost dihalnih poti s pljuči in diafragmo, tam blizu se nahaja tudi priželjc (2. vrata). Zaradi težav za 3. vrati lahko pride do slabšega delovanja ledvic, nadledvične žleze, sečnika, jajčnikov pri kobilah in prebavil, posebno zadnjega trakta.   Zakaj pride do »zapiranja vrat«? Tri mesta v konjevem telesu so še posebno občutljiva, če se kaj premakne s svojega mesta, se poškoduje ali ne deluje pravilno. Govorimo predvsem o vretencih, mišicah, fascijah in drugih vezivnih tkivih. Velikokrat se to zgodi ob padcu bodisi na terenu, tekmi ali v izpustu. Včasih je dovolj že zdrs ene od nog po gladki, betonski površini. Interakcije konj v čredi, brce, ugrizi ali težke žrebitve dodajo svoje. Tudi ob vstajanju in leganju tako velike živali, kot je konj, še posebno v majhnem boksu, se lahko zgodi, da konju zdrsne, se uleže preblizu stene ali udari z okončino ali glavo ob krmilnik ali zid. Nekateri konji so že konstitucijsko po naravi bolj nagnjeni k težavam v teh predelih. Npr. konji, ki imajo malo prostora med čeljustjo in atlasom, konji z visoko nasajenim kratkim ali debelim vratom ali konji s podrtim križem ali t. i. konji s »hunter's bump« (pretirano izrazita sakralna grča). Žal pa je zelo pogost vzrok tudi nepravilen trening konja, še posebej če traja daljše časovno obdobje in če poteka prehitro ali na nivoju, za katerega konja nismo postopno pripravili oz. kateremu še ni kos. Trdi, močni, nenadni potegljaji na eno vajet, še posebno izmenično, lahko dobesedno premaknejo konjevo prvo vretence s svojega mesta.   Kako preprečiti zapiranje vrat? Večina gibalnih in precej tudi drugih zdravstvenih težav oz. motenj gibanja izvira iz neravnovesij, zategnjenosti ali težav v teh treh delih konjevega telesa. A velikokrat ta mesta spregledamo, saj se kot posledica slabega delovanja teh mest pojavijo šepanje ali bolečine čisto nekje drugje, dislocirano. Poskrbeti moramo, da našemu konju omogočimo in pomagamo, da odpre in vzdržuje ta tri vrata odprta in propustna. Ključnega pomena je pravilni trening in postopanje s konjem, vsak dan! Če posumimo, da ima naš konj morda problem za katerimi od teh vrat, moramo poiskati strokovno pomoč. Takrat pokličemo dobrega osteopata, maserja, veterinarja in kovača. Najprej moramo odkriti, kje točno je težava, pozdraviti posledice, če je do njih že prišlo, sprostiti zategnjene dele in okrepiti šibke točke. S takšnim sodelovanje cele ekipe omogočimo našemu konju dolgo, zdravo življenje in veselje do druženja ter gibanja z nami.   Alja Kisilak, univ. dipl. inž. zoot., inštruktorica jahanja  

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Skrb za žrebe in kobilo